LUD Literatura

Kanglica

Nevenka Miklič Perne

V takih tihih dnevih
nimam vere.

Velika ploščad,
na njej betonski
občutek,
da ni konca.

A kdo zase misli, da piše slabo?

Vedno sem sledila
nemiru v sebi,

kam vse te to pripelje,
in vedno nazaj.

 

*

 

Čas se je ustavil
v mehki
krožnici
tvojega očesa.
Nekje podirajo gozd,
nekdo teče za zdravje,
v nekaterih domovih
ni nič smiselnega,
ampak, glej,
čas zdaj stoji in se kopa
v tvojem
čistem očesu.

 

*

 

Kanglica sem,
ki zalivam
dve rožici.

A ni to lepa misel?

Zakaj bi hotela biti
dež ali zemlja
ali sonce samo?
(To te hitro pripelje k psihiatru.)

Tudi seme je nekdo drug.

Kanglica sem,
moja edina naloga je,
da vzdržim vso to
vodo.

O avtorju. Nevenka Miklič Perne se je rodila leta 1982 v Mariboru. Po izobrazbi je akademska slikarka. Z družino živi v Ljubljani, ukvarja se s slikanjem, ilustracijo, pisanjem poezije in kratke proze. Leta 2013 je izšel njen pesniški prvenec Ideali (Zavod Droplja), leta 2018 pa druga pesniška zbirka Lisičja vstopnica (Založba Litera).

Avtorjevi novejši prispevki
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Tri pesmi

    Ajda Šoštarič

    CSI Miami s tabo na kavču / 5 za polnjene žepke z marmelado / kako fejst je bil David Caruso

  • (S)nežne pesmi

    Esad Babačić

    Nekateri ljudje imajo res dober smisel / za nesmisel.

  • Kakor anevrizma

    Alen Golež

    Le dobra stara Pam iz polietilena je nesmrtna, / nerazgradljiva, / večna nočna mora zmedenega šovinista Steva.

Kdor bere, je udeležen!

Prijava na Literaturin obveščevalnik

* obvezno polje

Za obveščanje uporabljamo storitev Mailchimp, ki bo tvoje podatke uporabljala skladno s pravili. Vedno si lahko premisliš. Brez nadaljnjega. Navodila za odjavo ali spremembo nastavitev so na dnu vsakega elektronskega dopisa. Tvoje podatke in odločitve bomo spoštovali. Spodaj lahko potrdiš, da se s tem strinjaš.