Ples v maskah

Tomislav Vrečar

Ples v maskah

 

Beseda je virus,
tudi če ne verjamete v virus,
verjemite na besedo.
Fašisti so prerasli talarje
in se zlili z množico.
Ko si nadeneš strah, dobiš nemoč.
Ko obuješ gojzarje, dobiš večino.
Režiserji normalnosti so prepovedali šobljenje.
Statisti kolesarijo v krogih.
Duhovščina sveti v temi.
Zombie Tanz.
Na kateri strani očal je bolj rožnato?
Če že piješ mojo kokakolo, jo pij vsaj s svojo slamico.
Zdaj, ko je komičen že vsak komedijant.
Opera buffa.
Kaj te stane dati eno masko na gobec?
Granitne kocke lahko gradijo in granitne kocke lahko bolijo.
Pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni.
Ekonomlonec nevzdržno cvili in oni lovijo prebežnike.
Koliko revežev lahko strpaš v enolončnico?
Socialna distanca kulturnih oligarhov.
Ni vse umetnost, kar se sveti.
Vsi sveti – vsi zadeti.
Na dan z besedo.
Po odpustke hodimo k laičnim bratom.
Čista lopata je oksimoron.
Na kilo z besedo.
Vrabcem nihče ne plačuje prispevkov.
Bodo šole tudi po počitnicah ostale zaprte?
Pamet je na permanentnem dopustu.
Pesniki smo vselej izgnani v tujino.
Prozaične zgodbe so stvar preteklosti.
V deželi, kjer je vrag odnesel šalo,
je fašizem pristavil svoje tnalo.
In zvonovi zvonijo.
Nihče ni nedolžen.
Slovenija se ni nikoli zares osamosvojila,
le ustoličila je grabežljivo poligamijo.
Mi verjamete na besedo?
Ples v maskah je odprt.
Viva Verdi!
Kralj je mrtev, naj živi kralj!

 

 

 

Onkraj meje dobrega okusa

 

I’m at the border line.
Am I the border line?
I am the borderline
guy and sometimes gay.
Vem, diskretna pozicija.
Ker lahko prehajam,
še ne pomeni, da sem
cigan med cigani.
Bluz ni bluza,
ker kroj ne kroji,
šiv zdesetka tkivo,
sešito blago ne drži
vselej skupaj.
Right, Miss Pišek?!
In tako se bič božji izreka
za vsako navihano rit:
Samo ta, ki pripada,
lahko vihti zastavo.
Tako kot Uroš Zupan meni,
da so Devinske elegije polne solate.
Surle ali surla?
We love you, yes we do,
we just can’t stand your attitude.
Poezija lahko vpije vse živo,
na mrtvo!
Donde estas Jan Plastičnjak?
Kdor drugemu med verzi rije,
naj si najprej svoje roke umije.
Right?

 

 

 

Škrnicelj ma vas rad

 

Mladi si sami šivajo svoje krpice,
nedorečen svet v njih škropoče,
tu in tam kdo izmed njih
čisto po svoje udriha.
Med dvema ognjema brusijo svoje kljune,
medtem ko jim binarne nezgode pilijo površino.
Trik je, da obstaneš in zašiliš z ušesi,
vedno kaj novega zaveje izpod zelenih dreves.
Ihta naj kar birokrate gliha,
lagodje ni vedno varna potuha.
In tudi če vse obstane,
vedno boš našel mladiča,
ki v brk usodi plane.

O avtorju. Tomislav Vrečar alias Soma Arsen, pesnik in performer, avtor šestih pesniških zbirk (Punk še ni hin, Vaš sin vsako jutro preganja mačke po soseski, Ko se mi vse ponuja, se meni skuja, Naj me koklja brcne, Kurc pesmi, Ime mi je Veronika). Občasno prevaja italijansko poezijo in piše verze v … →

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Oda tropskemu smučanju

    John Forbes

    Po zajtrku na Filipinih se okopam in je totalno in jebeno noro // Uživaj v sladoledu, Gerard, lesketanje sonca na njegovi beli zmrznjenosti je največ, kar se boš kdaj približal St. Moritzu …

  • Nekoč bom imela čas

    Kaja Teržan

    Pripravim se, vstopim v telo – v kosti, v sram. Udobje nemoči se je zažrlo vame. Lično darilce vseh mojih prednikov. Mehur na rani nikoli ne poči; ves čas pritiska na nežno povrhnjico.

  • Konec kajenja

    Uroš Zupan

    Kako veš, kdaj dati pesem iz rok? Poredko pišem, a ko pišem, pišem dan in noč in mnogo zavržem, potem stokrat preberem napisano, dokler se posamične besede in stavki ne utrudijo in ne izginejo. (D. Kiš)

Izdelava: Pika vejica