Nikoli sklenjeni krogi

Ester Gomisel

 

Reki

 

So moje roke
še vedno moje,
ko jih pomolim
vate?
Iztrgam jih iz tebe.
Tako nagubane
in tuje.
Strah me je.

So tudi naše none
tiho strmele vate,
ko so v kite pletle
jutranje molitve?
V vodi so odmevale
njihove
žalostinke.
A niso smele reči
strah me je.

Bodi bistra in
ne zmeni se za nas.
V tebi smo čofotali,
se ljubili,
mi smo te pili,
ko nismo mogli reči
strah me je.

Ne zmeni se za nas,
ko se kot kisli starci
obuvamo
na tvojih bregovih.
Ti znaš večno živeti.
In nikoli umreti.
In nikoli umreti.

Smejimo se.
A lažemo,
ker bi te raje
zajezili.
Strah nas je.

 

 

 

Upori

 

Moji nežni,
tihi,
skromni upori.
Ne upiram se z besedo
(ne kričim, ne rjovim).
Jaz se upiram s pogledom,
z očmi.
In ko mi rečeš: vstani, poglej me,
vstani!
Ne vstanem.
Jaz
sem kamen sredi morja.
Jaz
sem prah na podstrešju.
Jaz
sem vest v kotu možganov.
Jaz se upiram
tiho,
skromno,
nežno.
Sedé.

 

 

 

Izmišljenemu sinu

 

Po cesti stopaš tiho,
v burji se treseš
kakor splašena zastava.
Skrivaj
se oziraš nazaj
v prehojeno daljavo.
Rada bi bila tvoja mama.
Rada bi te ujela.
Ali ti vsaj ogrnila
plašč
mehkih besed.
A tvoj obstoj
je čista hipoteza,
sinko moj.
Ker ti,
ti ne obstajaš.
Izginjaš v megli
in me ne
povlečeš
s seboj.

O avtorju. Ester Gomisel, rojena leta 1996, je tržaška Slovenka. Živi na Krasu nad Trstom, kjer se spopada in ljubi z burjo. Rada odkriva razsežnosti slovenskih besed, opazuje jih v slovnicah in pravopisu ter iz njih iztiska verze. Vsaka beseda je lahko goreča, blesteča, če ji namenimo pravi pogled. Ne sprašujte, kdo … →

Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Tri pesmi

    Tadeja Logar

    prostor ki ga poseljujemo / smo najeli ne da bi prebrali drobni tisk / prepričani da nam pripada / smo založili listine

  • Ponte Rosso

    Anja Pečjak

    zadrgneš jo toliko da ji na usta privre pena / in se davi // davi se / oči padajo iz jamic // davi se / visi v zraku obešena za kolke / in se davi

  • Triptih za žalost

    Bojana Jovićević

    Iz odprtin za oči mi je prilezla velika debela vrv. / Bilo me je strah. / Ugotoviti poškodbe / poiskati škarje / zaviti v rjuhe / si rečem.

Izdelava: Pika vejica