LUD Literatura

Le rogljič in človek

Ana Kalin

Pred hišo ustavi
avtobus številka 34.
Sto ovinkov in 42 minut kasneje
pripelje do univerze.

Včasih sem na poti brala,
danes se nemirno presedam.
Ko se bližamo centru,
seciram obraze moških,
ki se vzpenjajo po stopnicah.

Se njihove poteze razlikujejo
od večine potnikov?
Težko ocenim, ker so si vsi
podobni. Ti in oni.
Ti se verjetno ne bi strinjali.

V vročem poletju nosijo plašč?
So njihovi pasovi predebeli
za njihove suhe postave?
Skrivajo pod njimi
moj strah?

Vrata se odprejo na
glavno ulico, grizem nohte.
Vstopi ženska, vznemirjena,
z mrtvim pogledom, polnim cekarjem.
Zelenjave, sadja in kruha?

Pogledujem k izhodu,
vrata so še odprta.
Če vstanem in stečem,
še skočim na pločnik, preden
me vrata preščipnejo.

Ali avtobus eksplodira.
Ženska se približuje,
v moji glavi doni.
Vrata se zapirajo,
priprejo moj rasizem
in razprejo prepad strahu.

Usede se tri stole za mano.
Moje telo postane
en sam organ, ki
vedno hitreje in
vedno močneje utripa.

Ženska seže v cekar,
roka brska in se vrti.
Neham dihati in pomislim,
ali bom slišala pok,
preden bom odšla.

Izvleče rogljič, njene oči
se omehčajo in nasmehnejo.
V treh grižljajih ga poje.
Sram me je.

Profesor z univerze
me je naučil, da je razlika
med teroristi in borci
za svobodo le v tem,
na čigavi strani si.

To ni moj boj, tu sem začasno,
zato avtobus zamenjam za taksi.
Tudi ker si nočem priznati,
da sem le človek.

O avtorju. Ana Kalin se ukvarja z družbo in z razmerji znotraj nje. Z neenakostjo med spoli, rasizmom, preseljevanjem in odnosom do narave. Kako se te kategorije prepletajo med seboj in kako vplivajo na posameznice in posameznike, na njihovo notranje doživljanje in njihov odnos do sveta. Je avtorica otroške slikanice Nala, piše … →

Avtorjevi novejši prispevki
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Deratizacija

    Sara Nuša Golob Grabner

    S puloverja sem obsedeno čistila izrabljene nitke, / preden sem ugotovila, da je vse zaman, / ker so luknje trajno zvrtane v meso.

  • Morje

    Nika Štumberger

    včasih sem znala / govoriti z zaprtimi usti / s sklenjenimi rokami sem pisala

  • Vse, kar ti moram povedati

    Špela Setničar

    Noči se mi zdaj zdijo krajše, / kot so bile kadarkoli.

Kdor bere, je udeležen!

Prijava na Literaturin obveščevalnik

* obvezno polje

Za obveščanje uporabljamo storitev Mailchimp, ki bo tvoje podatke uporabljala skladno s pravili. Vedno si lahko premisliš. Brez nadaljnjega. Navodila za odjavo ali spremembo nastavitev so na dnu vsakega elektronskega dopisa. Tvoje podatke in odločitve bomo spoštovali. Spodaj lahko potrdiš, da se s tem strinjaš.