Križci in krožci

Brez sledi sonca
in lune –
nebo se igra križce in krožce.
Nekdo trosi v omrežje
prepričanja, da bi razvil
zakrnel voh
razmreženih.
Tatovi gozdov
in voda
se smukajo mimo mene
na ulici, v nakupovalnih centrih
in na bencinskih črpalkah.
Vljudno – tako so me učili –
jih pozdravljam in
postajam brezhibna
žrtev-krvnik,
ko v vozičku zibam
ropotijo,
obsojeno na sosežig
v dolini
množičnega ekoturizma.
(voda-zemlja-zrak-telo
ne nosi
etikete FRAGILE!)
Da se posipam s pepelom?
Potresam se
z zoglenelimi konfeti
in izkašljujem neka čudna
razmerja med odrasti
in od-rastjo,
ki jih iRobot neslišno pomete
pod prag Zemlje.
Prav tja, kamor
požeruhi kozlajo
meso in kri požrtih,
svojo kri pa
hranijo na 3 °C.
Nekaj. Nekaj
se jim mora stalno dogajati.
Nekaj – nekaj – nehaj že!
(Zemlja, #nisisama)
Tri v vrsto.