kdo je tu nor

Veronika Šoster

vrane zgnetem v jato
polijem jih z bencinom in zažgem
nato ležem na hrbet
zaprem oči
globoko vdihnem
in prvič po enem letu zaspim

minevajo leta minevajo dnevi
vedno se najde kdo ki hoče videti
kako se to dela
polijem ga z bencinom in zažgem
vrane se zlivajo po pločniku
kot viski iz prevrnjene steklenice
to bo še dolgo poletje

O avtorju. Veronika Šoster, rojena leta 1992 v Trbovljah, obiskovala I. gimnazijo v Celju. Leta 2014 je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomirala iz primerjalne književnosti in bohemistike, leta 2017 je magistrirala na temo slovaške ženske poezije zadnjih desetletij, trenutno je doktorska študentka literarnih ved. Literarne kritike objavlja v nekaterih večjih slovenskih medijih, kot so Literatura, radio ARS, Mentor, Airbeletrina, … →

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Triptih za žalost

    Bojana Jovićević

    Iz odprtin za oči mi je prilezla velika debela vrv. / Bilo me je strah. / Ugotoviti poškodbe / poiskati škarje / zaviti v rjuhe / si rečem.

  • Sarajevska elegija

    Uroš Zupan

    beseda mora biti zapisana, in ne samo izgovorjena, učim Hamleta iz »Fortinbrasove elegije«. zapisal si jo in mi odgrnil zaveso.

  • Iz Panove piščali Josipa Ostija

    uredništvo

    Med sadeži v / mojem vrtu najljubši / so mi haikuji.

Izdelava: Pika vejica