drobiž

ne vem zakaj sem pričakovala
da bo več ljudi neosamljenih da jih bo več
pograbilo za izredno možnost združevanja
da bo za praznik manj teles tavalo po mestu
saj ne vem zakaj bi bila nepripadnost samo moja
verjetno si jo vsak tako predstavlja in potem sem
se spomnila na tisto velikonočno popoldne
pred šestimi leti ko smo za drobiž gledale
islandski film v kinu samo me štiri in nekaj
stark ki nas niso poskušale utišati med projekcijo

ne vem zakaj sem pričakovala
toda mestno jedro je bilo polno mimo mene
je šla punca in šla sem mimo trgovine v kateri
je lutka nosila enake hlačne nogavice kot ona
v presvetli izložbi so se na stegnih raztezali up
vzbujajoči stavki mehiške slikarke in potem sem
se spomnila da sem prebrala da ima to priznano
italijansko podjetje s perilom nov pogon in da je
poezija za noge izvezena v tovarni v predmestju
nekdanjega domačega kraja za neznaten drobiž
za precenjeno prodajo na zahodnih trgih kot je ta

ne vem zakaj sem pričakovala
da se v bosanskem mestecu lahko tudi kupi in nosi
kar v treh izmenah izdelujejo znanke sosede sestrične
a frida kahlo ni zanje samo za izvoz in sprehode po
na videz zapečatenih bogatejših mestih v katerih
vse leti in odhaja kakor pravijo noge lutk medtem ko
moje prav tako lesene kot udi brez trupov v izložbi
ne smejo čez mejo ker se mojih dokumentov ne prizna
prevod velja le za nogavice in razlike neosamljene
prosijo sonce za drobiž toplote na praznično popoldne