Da ne bo pomote

Vesna Liponik

Parkiram med mizami, čim bliže svoji. Igor s kiviji že razklada, že bodo šli tipi prvo kavo spit, jih že vidim, pa kakega kratkega. Simon v androginem pastelnem kombinezonu podrhteva med zelenjavo kot tleča cigareta. Ni še čas za to, ne še. Najprej nekaj ur tehtanja, kovinskih odbleskov, dovtipov. Simpatični Simon.

Tu parkiram. Minke ne bo, premrzlo je in ni šla nabirat, čeprav ne more brez. Ni ji treba, ampak navadiš se in potem, tako je rekla. Danes pride z enajstko, polna torba jajc, vprašala bo za čaj, metin, nič ne bo zastonj.

Izstopim, pogled poln kišt, da spraznim, preden Jovo zateži za avto. Samo meni mora težit. Jebiga. Ni težil dedeju, ateju. Dve generaciji gospodarjev, iste stranke, žive, te iste stranke, že prihajajo. Jaz sem tretja, ampak z mano je drugače.

O avtorju. Vesna Liponik, rojena v decembru, študira primerjalno književnost in slovenščino, svoje pesmi objavila v Idiotu.

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Pod japonsko češnjo

    Luka Benedičič

    Ko me zazidaš v kamen, poslušaj, kako trepečem: postal sem mokro dno svetišča.

  • Trte in oljke

    Andraž Polič

    Tista topla domačnost doma, ko nekdo živi ob tebi in tebe zmanjkuje v polsnu. Tista mačka iz otroštva.

  • Nespečnosti

    Urša Majcen

    ježevci v klobčičih / zebre na pločnikih / svinje na krožnikih

Izdelava: Pika vejica