mali

Vesna Liponik

grebeš
korito trdo plastično in
strah me je da bo pol v morju
da bo
saj veš
tako majhen sem zdaj tako
sem ves
tam te zdaj spet rad preden
mali
ne vem kaj misliš
kaj rakun sem te
umival
proti jutru
spat dajal
potem spet
tekel
spet
soba noč in bambo in
mislim si da vem
da sva obe tam
skoz nos telo se noč
vrača v rov
med rokami
zvit nabrekel in
me iščeš
tam kjer roke

O avtorju. Vesna Liponik, rojena v decembru, študira primerjalno književnost in slovenščino, svoje pesmi objavila v Idiotu.

Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Železne pesmi

    Dominik Lenarčič

    Oni so za žlindrastega človeka ustvarili poseben kalup. V njem lahko ta ulije telo za drugega.

  • Tri pesmi

    Tadeja Logar

    prostor ki ga poseljujemo / smo najeli ne da bi prebrali drobni tisk / prepričani da nam pripada / smo založili listine

  • Ponte Rosso

    Anja Pečjak

    zadrgneš jo toliko da ji na usta privre pena / in se davi // davi se / oči padajo iz jamic // davi se / visi v zraku obešena za kolke / in se davi

Izdelava: Pika vejica