LUD Literatura

Celo popoldne

Pesem iz zbirke Lakota

Jure Jakob

Ne le svetloba,
ki je ne znam opisati.
Ne obliva me kot sonce,
ki mi je potemnilo kožo.
Jasno vidim jasen dan.
Dotika se me, hvaležen sem.

Čez nekaj časa bo vse izginilo,
in ne bom se spomnil,
če se zdaj ne opomnim.
Mogoče bom potem znal.
Vedel, da ni le svetloba.
Šele ko manjka,
lahko rečeš, kaj je bilo.
Trd kruh za človeka,
dober kvas za pesem,
vesele drobtine za ptiče.

Celo popoldne so v rahli burji
ti ptiči kar čivkali,
in sence dreves so plesale
po taktu glasbe,
tako prisotne,
kot da na svetu nikoli ni
ničesar drugega.

O avtorju. Jure Jakob se je rodil l. 1977 v Celju. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je magistriral iz primerjalne književnosti. Je avtor petih pesniških zbirk (Tri postaje, Budnost, Zapuščeni kraji, Delci dela, Lakota), monografske študije o pripovedništvu Lojzeta Kovačiča Otroški pogled, esejistično prozne knjige Hiše in drugi prosti spisi in dveh pesniških slikanic za otroke (Morje, Skrivni gozd). … →

Avtorjevi novejši prispevki
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Štiri pesmi

    Blaž Cotman

    duša umre skupaj s telesom (verjetno) /
    kdaj pa kdaj tudi že prej (zagotovo)

  • Sovražim marelice

    Sara Nuša Golob Grabner

    Pred leti smo imeli čisto majhno okno časa, / da bi bili drug za drugega vedno / koča sredi gozda.

  • ker nikoli ne pozabim reči uno

    Nika Šoštarič

    ena hecna želja / da nekdo poje / polovico mojega humusa

Kdor bere, je udeležen!

Prijava na Literaturin obveščevalnik

* obvezno polje

Za obveščanje uporabljamo storitev Mailchimp, ki bo tvoje podatke uporabljala skladno s pravili. Vedno si lahko premisliš. Brez nadaljnjega. Navodila za odjavo ali spremembo nastavitev so na dnu vsakega elektronskega dopisa. Tvoje podatke in odločitve bomo spoštovali. Spodaj lahko potrdiš, da se s tem strinjaš.