Odtekanje

Vsakič, ko mi crkne internetna povezava,
poskušam napisati pesem.

Na mizi leži knjiga o parcialnih diferencialnih enačbah.
Potrpežljivo me čaka, kot hlebec še toplega kruha.
Ne bojim se je niti pol toliko, kot srečanja s tabo.

Naše zabave so zadnja leta vse bolj utišane,
okoli mize sedimo v ravnovesju, v kakršnem so
celine in oceani.

Nekaj časa me je resno skrbelo,
da si bom moral poiskati službo.
Tako, zares zaposliti. Ampak kaj pa naj bi počnel drugega?
Oče je imel verjetno prav.

Mirno je. Petek zvečer.
Prečkal sem trg ravno v trenutku, ko so se pred
spomenikom slikale najstnice.

Nikoli ne bodo izvedele, komu pripada noga v ozadju fotografije.