Mateja Arnež

Avtorjevi novejši prispevki

• Volk nekje v meni

  (Poezija, 1 min)

  Ljubka nosečka bi bila, pomislim, ko se gledam v ogledalo in z rokami božam svoj napeti trebuh.

• Ko si star skoraj trideset

  (Poezija, 1 min)

  Ko si star skoraj trideset in imaš za sabo nerazrešene travme iz otroštva in nekaj (nesrečnih) ljubezni preveč (3) in precej pričakovanj, ki se nikoli ne uresničijo (Hollywood, Romeo in Julija ipd.), nehaš verjeti v zaljubljenost in namesto tega začneš verjeti v ljubezen.

• O Materinstvu. O smislu. O času.

  (Kritika, komentar, 4 min)

  Nekatere zgodbe so težke. Težko jih je prebaviti. Težko jih je vmes vsaj malo ne odložiti, saj te zgodba – kljub izjemno berljivemu slogu – napolnjuje s tesnobo, ki iz strani v stran narašča v tvojih prsih. Kaj takega se mi ne zgodi ob prav veliko knjigah. Izjema so Dnevi zavrženosti. Pa sedaj Materinstvo.

• Drugačen konec

  (Proza, 3 min)

  Če bi vedela, da je viski, ki ti ga je tresočih rok prinesel, zadnji, ki ga boš z njim še kdaj popila v varnem zavetju misli, da je vse v redu, bi ga morda pila počasneje, odpuščala hitreje, ljubila močneje.

• Kajenje ubija

  (Proza, 7 min)

  Zdaj Če bi vedela, kaj se ti bo zgodilo nekega čisto običajnega, lenobnega in predolgega ponedeljkovega popoldneva, bi verjetno marsikatero stvar … →

Vsi avtorjevi prispevki