Gnezdenje kletke selivke

Škržat nečimrnosti

V grozi postati
škržat nečimrnosti
in polniti to gluhost niča,
se vzrediš
v odmev,
zapečaten v svileni val
majhne smrti,
v pomanjkanje imena.

V ključnico ugnezdena kosovka

Koplješ utripajoč prostor
med svojimi rebri
in lepiš borove iglice
nad razpokane ustnice.
Opojnost zelene
bledi v sivino človeške kože,
ko zajadraš v prostor
med svetom in sabo.

Branjevka besed,
k potoku nosiš
neologizme in metafore,
rišeš strani neba po podobi Mary Oliver
in dihaš rdeče sonce,
dokler ne zapeče.

Čakaš komorebi,
trenutek streznitve,
preden ti veter razmrši obrvi.
Obdaš se s smrekovim lubjem,
da ne premakneš razbolelih kril.

V ključnico ugnezdena kosovka
čisto po tiho vzdrhti –
čisto po tiho –
da ne vzdrami nenapovedane pesmi.