Hugo Claus: Žalost Belgije

Zajetna pripoved se deli na Žalost in Belgije, sklopa, ki razgaljata Flandrijo, kot so jo izoblikovali njeni (tudi po tonah pralinejev in kutinove marmelade) neutolažljivi prebivalci.

Skozi izkušnjo 2. svetovne vojne nas večkrat predlagani Nobelovec (v skladu z naslovom) vodi po trdnih tleh z otožnim, umirjenim korakom, ki se drobi, a nikoli ne seže po tisočmetrskem vrhu. Romaneskni diptih tvorijo utrinki iz življenja najstnika Louisa. Glavni lik se izkaže kot pozoren prisluškovalec gruljenj o govejem jeziku z bešamelom in gobami, izpraševalec (lastne, družinske in nacionalne) vesti, kritična figura, naveličana hinavskih opazk ter zaznamovana s konservativnimi zapovedmi klera. V prvoosebno izkustvo nunskega internata se stalno vrivajo puhlice rodbine Seynaeve, obenem pa spogledovanje s sijočimi Nemci prekinja distanca tretje osebe. Črnogleda podoba malomeščanstva se izogne sentimentalizmu, vseeno pa s ciničnimi vložki Hugo Claus lahko navduši zgolj idealnega bralca. Potrpežljivega, vztrajnega, z zalogo časa in kave.