Vrv, nož, prepad

Za šotorom je vedno zelena goščava.
In v goščavah po definiciji preži. Nekaj bolj
ali manj negibnega in z izbuljenimi očmi.
Nekaj bolj ali manj velikega. Nič zares
imenitnega. Vodoinšalater brez pravega ključa
ali ženska v enodelnih bež kopalkah brez prave
družbe in brez vsake ideje. Prisežem, da ne bom
več ponujal šnopsa, niti po telefonu. Da ne
preide v navado. Neka ženska po vaški
cesti sprehaja majhnega psa, potem še ena
in še kakšen avto. Nobene prave ruralnosti
ni čutiti, premajhni smo. Tiho si ližemo rane,
srkamo pivo, sonce se poveša za oblake,
neki moški glas nekaj pripoveduje po turško,
neka ženska leži na žogi in si popravlja modrc,
odmakne koder las in nekaj senc, ki padajo
naravnost od nikoder.
Ko zagledam luknjo, pogledam stran
in se delam, da je ni. Nič ne vprašam.
Potem je za spoznanje
bolje.