2. maja 2014

Dihanje

Anja Cimerman

Anja Cimerman (foto: Tereza Kozinc)

Danes je svet širok in lahek,
v roke se mi poda kot žlica,
s katere piham topel veter,
da ne obstanem v zatišju.
Danes mi je dano, da so moje
misli dobre in redke. Ni treba
veliko, da ni ničesar preveč.
Ko vozim zraku naproti in je
vsega dovolj, se sama odločim,
da ne izberem ničesar. Moja
pljuča se dvigajo kot kupola.
Sonce je na drugi strani
travnate gladine.

O avtorju. Anja Cimerman (1989) je študentka Fakultete za arhitekturo. Ukvarja se z grafičnim oblikovanjem, petjem, pisanjem ter prirejanjem literarnih dogodkov. Knjige prebira tudi na stranišču, in to ni vrednostna sodba.

Avtorjevi novejši prispevki

Predmestje

Poezija
Indijanci

Poezija
Potovanje

Branje

Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Za objavo komentarja se morate prijaviti oz. najprej registrirati.

Sorodni prispevki

ker nikoli ne pozabim reči uno

Nika Šoštarič

(Poezija, < 1 min)

ena hecna želja / da nekdo poje / polovico mojega humusa
Blizu

Tereza Kolbezen

(Poezija, < 1 min)

pa tvoji vdihi, a so kaj bolj topli
Izbor pesmi

Aleksandar Stoicovici

(Poezija, 1 min)

Vedno je nekje novo ozemlje, / ki ga lahko osvojimo, zemljevid, ki ga lahko razvozlamo.