LUD Literatura

Dihanje

Anja Cimerman

Danes je svet širok in lahek,
v roke se mi poda kot žlica,
s katere piham topel veter,
da ne obstanem v zatišju.
Danes mi je dano, da so moje
misli dobre in redke. Ni treba
veliko, da ni ničesar preveč.
Ko vozim zraku naproti in je
vsega dovolj, se sama odločim,
da ne izberem ničesar. Moja
pljuča se dvigajo kot kupola.
Sonce je na drugi strani
travnate gladine.

O avtorju. Anja Cimerman (1989) je študentka Fakultete za arhitekturo. Ukvarja se z grafičnim oblikovanjem, petjem, pisanjem ter prirejanjem literarnih dogodkov. Knjige prebira tudi na stranišču, in to ni vrednostna sodba.

Avtorjevi novejši prispevki
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Tri pesmi

    Ajda Šoštarič

    CSI Miami s tabo na kavču / 5 za polnjene žepke z marmelado / kako fejst je bil David Caruso

  • (S)nežne pesmi

    Esad Babačić

    Nekateri ljudje imajo res dober smisel / za nesmisel.

  • Kakor anevrizma

    Alen Golež

    Le dobra stara Pam iz polietilena je nesmrtna, / nerazgradljiva, / večna nočna mora zmedenega šovinista Steva.

Kdor bere, je udeležen!

Prijava na Literaturin obveščevalnik

* obvezno polje

Za obveščanje uporabljamo storitev Mailchimp, ki bo tvoje podatke uporabljala skladno s pravili. Vedno si lahko premisliš. Brez nadaljnjega. Navodila za odjavo ali spremembo nastavitev so na dnu vsakega elektronskega dopisa. Tvoje podatke in odločitve bomo spoštovali. Spodaj lahko potrdiš, da se s tem strinjaš.