Zabaven žanrski hibrid

Susanna Mattiangeli in Rita Petruccioli: Mina HB. Prevod: Dušanka Zabukovec. KUD Sodobnost International (2021)

Gaja Kos

»Pod lasmi imam glavo, v njej so misli, spodaj pa so še vsi drugi deli deklice.« Že po takšni predstavitvi je jasno, da Mina razmišlja po svoje. Zna biti pa tudi kot vse druge deklice (ali dečki) – je ljubiteljica stripov, še posebej Čudomačke, v šoli so ji najljubši odmori, tekanje po igrišču in izmenjevanje sporočil z najboljšo prijateljico Nežo. To, pa en poseben nasmeh, h kateremu še pridemo. In kaj bo, ko bo velika? Seveda, tudi to pove nekaj o človeku. No, ali pa, dokler to zares ne postane, vsaj o njegovih trenutnih zanimanjih, željah in sanjarjenjih. Mina se bo ukvarjala z dogodivščinami, o katerih bo potem pisala debele knjige. Torej bodoča avanturistka in pisateljica! 

Da misli resno, pokaže takoj na začetku knjige, ko predstavitev prekine z »Zgodbo za začetek dneva«, ki je pravzaprav parodija na klasične pravljice o princih in princesah, polna akcije. Ob tem, da jo iz realnosti ves čas odnaša v fikcijske prizore, v zgodbe, ki so vse po vrsti pustolovske ali vsaj malo napete, piše tudi pisma sebi, ko bo starejša, na primer pismo za Mino čez deset ali devetnajst let. Tudi povsem običajne šolske prizore zna v svojem slogu opisati zanimivo in nekaj tako zoprno šolsko vsakdanjega, kot je deljenje, pretvoriti v nekaj razburljivega. Deljenje pred tablo recimo opisuje kot športno tekmo, hkrati pa pokaže tudi smisel za jezikovne vragolije: »Neža je v polni formi, vse poletje je vadila deljenje. Z mlajšimi bratci je na morju delila krompirčke, školjke in palčke od sladoleda. Sobo je delila s starejšimi bratranci.« Tudi nepriljubljena učiteljica Valentina, ki muči Nežo, dobi »svojo« zgodbo, v kateri nastopa v vlogi Minine nasprotnice. O tem, da ima Mina domišljijo v zavidljivi kondiciji in da je pred njo svetla pisateljska prihodnost, torej ni dvoma. Ampak vrnimo se za trenutek v sedanjost, k Mini domov. Tam jo čakajo bratec Lev in starša; no, čaka jo bolj Lev, kajti starša se pustita cele dneve hipnotizirati računalniku in morata vedno, ko bi ju kdo potreboval, ravno kaj pomembnega dokončati. Avtorica tako izpostavi pomanjkljiv odnos med otroci in starši, opozori torej na problem prisotne odsotnosti, ki pa mu, v skladu z navihano naravo knjige, ne posveča pretirane pozornosti. No, ravno prav, da se bo komu zazdelo sumljivo domače in bo, ob (časovnem) koncentratu, kot ga omogoča literatura, ugotovil, da je dajanje prednosti računalnikom pred otroki res zelo grda razvada. Mina je do očeta in mame pravzaprav zelo zrelo prizanesljiva: »Saj nista slaba, samo malo se morata zbrati.« 

Da gre za pravi žanrski hibrid, ob že omenjenih vložnih zgodbah in pismih poskrbijo tudi kvazi rumene novičke, sporočila, ki si jih pošiljata Mina in Neža, priložena pogodba o posojanju predmetov, ki sta jo sestavili prej omenjeni, pa dramski prizor, pesem in strip. A če morda vse našteto zbuja vtis, kot da je kar nekoliko nametano na kup, v resnici ni tako. Ta pestri žanrski nabor je uokvirjen z začetkom in koncem šolskega leta, znotraj katerega napreduje tudi Minin odnos z Jakobom, lastnikom lepih nasmehov, ki so bili omenjeni na začetku. Pisanje Susanne Mattiangeli, dobitnice italijanske Andersenove nagrade za pisateljico leta, ki se sicer preživlja tudi z risarskimi in lutkovnimi delavnicami, spremljajo dokaj enostavne ilustracije Rite Petruccioli, ki pa znajo biti hudomušne in so kot takšne kar ustrezna popestritev. Mina HB s podnaslovom »Zapiski, osebne zadeve, resnične in izmišljene zgodbe” je skratka zelo dinamična knjiga, ki bi jo znali za svojo vzeti tudi bolj oklevajoči bralci.

O avtorju. Živi v Ljubljani, kjer bere, piše kritike in še kaj, urednikuje in tu in tam kaj prevede. Rada ima mladinsko književnost. Mumini so zakon! Kadar ne počne nič od prej omenjenega, športa ali odfrči na kak drug konec sveta, včasih zato, da športa tam. Poleti svojo pisarno (beri: laptop, telefon … →

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Od A do Ž jajčno in špasno

    Gaja Kos

    Bi jajce na oko? Dekorativno jajce? Jajce na sliki? Ni problema, vse, kar vam srce in želodec poželita, dobite v jajčni knjigi, podnaslovljeni »Jajčne zgodbe skozi čas, prostor in ostale dimenzije + recepti«. Jajčno potovanje in raziskovanje se prične po pogovoru jajca z mamo kuro, ko se nadobudnež odloči, da bo odšel v svet.

  • Družinske podobnosti in razlike

    Gaja Kos

    Botrovo darilo je slikanica, ki ob desetletnici opozarja na projekt Botrstva in ga tudi podpira, saj gre del od nakupa knjige prav pogramu, ki je nastal pod okriljem Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje. Njegov namen je pomoč otrokom in mladostnikom, ki so v materialni stiski, da vendarle lahko razvijajo svoje talente in se ukvarjajo s prostočasnimi dejavnostmi, ki jih veselijo.

  • Nekaj pisem, cel svet

    Gaja Kos

    Založbe Chiara doslej nisem povezovala s knjižnim programom za otroke ali mladino, morda še najbolj s priročniško literaturo. A kot kaže prelet njihove spletne strani, se nekaj naslovov pojavlja tudi s tega literarnega področja, med njimi še posebej pade v oči knjižica Pisma Božičku, ob kateri sem zastrigla z ušesi že zaradi imen na platnici – avtorja sta namreč uveljavljena in nagrajevana domača pisateljica in ilustrator, Janja Vidmar in Peter Škerl.

Izdelava: Pika vejica