Utrip srca se začne, ko pesem neha

Dragan Jovanović Danilov, Plavam, ko me gledaš. Prevod in spremna beseda: Mateja Komel Snoj. Ljubljana, KUD Logos, 2017.

Zarja Vršič

Z izborom pesmi Plavam, ko me gledaš smo lansko leto dobili prvi prevod srbskega velikana Dragana Jovanovića Danilova, ki v domovini velja za enega najpomembnejših sodobnih pesnikov pa tudi nekakšnega »ljubljenca naroda«. Zaradi pesnikovega ogromnega opusa so v pričujočo izdajo vključene štiri pomembnejše zbirke, ki jih je prevajalka in avtorica nadvse temeljite spremne besede Mateja Komel Snoj razporedila glede na njihova tematska osišča.

Danilova je, kot beremo v spremni besedi, nek srbski kritik zaradi njegovega mehkega in estetsko pretanjenega sloga posrečeno imenoval »igralec s steklenimi biseri«. Pesnikov jezik se skozi čas (vsaj kolikor je razvidno iz pričujočih pesmi) ni kaj dosti spreminjal in je bil že od vsega začetka zrel in dovršen. Njegova poezija je ubran preplet lastne poetične domišljije, bibličnega izročila ter raznih vplivov pesnikov od antike pa do danes, ki jih je Danilov bral in cenil: »Stiskal sem se h knjigam pesnikov kot / k materinemu krilu,« pravi v Noči objokane knjižnice.

S svojimi navezavami na biblično tradicijo in umirjenim jezikom me Danilov precej spominja na njegovega malce starejšega kolega, srbskega pesnika Ivana V. Lalića. Odnos do krščanskega izročila ni vezan samo na pogoste podobe jagnjeta, ribe, pastirja, ognja in drugih simbolov, ampak je tudi bolj osebne narave: pesnik na Boga (včasih prisotnega, včasih pa tudi odsotnega) naslavlja svoje pesmi in ga neposredno nagovarja. Danilova sama ne bi označila kot nujno samo religioznega pesnika; krščansko izročilo se pri njem subtilno prepleta z izkušnjo modernega človeka. Pesnik je poseben tudi v smislu, da se v svoji poeziji v nasprotju s svojimi pesniškimi in pisateljskimi sodobniki ne posveča vélikim temam srbske zgodovine s preloma tisočletja, ampak v ospredje postavlja povsem navadnega vsakdanjega človeka – na tem mestu prevajalka zlasti opozarja na pesniško zbirko s pomenljivim naslovom – Homer predmestja.

Pesnik je upesnjevalec vidnega in tudi nevidnega sveta. Nevidni svet je predvsem sanjski svet, ki ga pesnik vzporeja s temačno morsko globino, v izboru pa mu je posvečena zbirka Zapisano v vrtincih. Čeprav gre za svet »nevidnega«, pa mu ne odreka statusa resničnosti; morda je celo še bolj resničen od »pravega« sveta: »S hitrostjo ledenika / se potapljam na dno sanj, / tja, kjer se začenja resničnost«. Naloga pesnika in njegovega najmočnejšega orodja – jezika – je prav v tem, da je posrednik med vsemi svetovi, ki ga obdajajo.

Jezik se pri Danilovu sicer pogosto giblje v območju erotičnega in čutnega. Pesnik ga velikokrat vzporeja z dotikanjem; kakor se dotikata ljubimca, tako se med seboj dotikajo tudi besede. Jezik je za pesnika nekaj čutnega: »Preden je nastala, je bila ta knjiga / telo«, pravi v pesmi Na zemljenih stopalih. V tem smislu je v pričujoči izdaji zanimiva prva zbirka s pomenljivim naslovom Roka, ki ljubkuje. Iz dotika ljubljene osebe se rodi pesem, zdi pa se, kot da je dotik tudi vedno pred besedo, njena pred-oblika: »Najlepše besede / sva si izrekla z dlanmi«, pravi pesnik. Jezik je resda sredstvo, s katerim pesnik upesnjuje vidni in nevidni svet, ki ga obkrožata, a hkrati zaveda tudi njegovih omejitev. So stvari, ki se jih jezik ne more dotakniti in se lahko sporočijo le z dotikom kože. »Nimam več besed, ki bi bile / več od srčnega utripa,« pravi. Pesnik ve, da je »molčanje najobsežnejši jezik« in da z njim včasih sporočimo več kot z besedo. Utrip srca se začne na mestu, kjer se pesem neha.

O avtorju. Zarja Vršič (1993), študentka primerjalne književnosti in francoščine. V dobro voljo jo spravita dobra filozofska debata in srbski rap. Kadar ne piše, se v kakšnem plezalnem centru trmasto bori z gravitacijo.

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Kalvarija povzpetništva

    Domen Slovinič

    Vsake toliko se zgodi, da te kot literarnega kritika in bralca poezije neka izdaja popolnoma preseneti – v pozitivnem smislu sicer redkeje kot v negativnem, a vseeno je faktor … →

  • Kako dolgo traja poezija enega dne?

    Veronika Šoster

    Miljana Cunta, ki je pred štirimi leti navdušila s tenkočutnim pesniškim prvencem Za pol neba (ta je bil nominiran tudi za Veronikino in Jenkovo nagrado), … →