Z izborom pesmi Plavam, ko me gledaš smo lansko leto dobili prvi prevod srbskega velikana Dragana Jovanovića Danilova, ki v domovini velja za enega najpomembnejših sodobnih pesnikov pa tudi nekakšnega »ljubljenca naroda«.

Vsake toliko se zgodi, da te kot literarnega kritika in bralca poezije neka izdaja popolnoma preseneti – v pozitivnem smislu sicer redkeje kot v negativnem, a vseeno je faktor presenečenja v poplavi raznoraznih izdaj, ki silijo k dolgočasni povprečnosti, vendarle nenadomestljiv, saj se človek naenkrat zave, kaj vse se lahko pod oznako pesniške zbirke sploh izda. Ime gore Neže Zajc je prav gotovo primer »pesniške zbirke«, ki že na ravni obsega (skoraj 400 strani) naravnost kliče po javni potrditvi, a se ravno zaradi lastnih epskih podvigov sesuje sama vase.Preberi

Miljana Cunta, ki je pred štirimi leti navdušila s tenkočutnim pesniškim prvencem Za pol neba (ta je bil nominiran tudi za Veronikino in Jenkovo nagrado), nam v najnovejših Pesmih dneva postreže z bolj pripovednimi pesmimi v prozi. Te se počasi, vsaka zase ujeta v stisnjen prostor na belini papirja, sprehodijo od jutranje 6. ure do pozne nočne 5. ure, s čimer zarišejo en cel dan. Ne glede na to, da na prvi pogled takšna omejitevPreberi