Akcija na kvadrat
Dav Pilkey, Pasji mož in Mačji mulc. Prev. Boštjan Gorenc. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2019
Gaja Kos
Tako kot gresta skupaj krof in marmelada (okej, priznam, primer ni briljanten, nadležno pa izdaja, da bi mi teknilo kaj sladkega), gresta skupaj Dav Pilkey (ki deluje v tandemu s koloristom Josejem Garibaldijem) in odbita akcija. Avtor Kapitana Gatnika brez slednje bi bil enostavno eno veliko razočaranje. En prazen krof, pardon, prazen nič. Ampak brez skrbi, Pilkeyjevi junaki in antijunaki so spet dobro podmazani z marmelado, pardon, z vsemi žavbami, in poskrbijo za akcijo brez predaha in za bolj in manj butaste (mišljeno kot kompliment!) domislice. Ena takšnih je nedvomno že ideja za glavnega junaka, ki je sestavljen iz dveh delov: iz glave policijskega psa in telesa policaja, to je namreč vse, kar je od policijskega tandema ostalo po neki eksploziji. Pasji mož in Mačji mulc je četrta knjiga o Pasjem možu (Pasji mož, Pasji mož snet s ketne, Pasji mož – povest o dveh muckih), nagnjenem k pretirano navdušenemu pozdravljanju, ki vključuje veliko slinjenja, v njej pa svoj del vratolomne akcije prispeva tudi njegov novi cimer, Mačji mulc.
Ta je ponesrečen klon Petrčka, najbolj zlobnega mačka na svetu, ki si je za glavni življenjski cilj zadal, da v svoje kremplje dobi Pasjega moža. A še prej vanje dobi Mačjega mulca, v tistem trenutku še brezimnega mucka, in ga poskuša spraviti na slaba pota, torej narediti za dobrega pajdaša. Naka! Mucka se da začasno sicer resda kupiti s kepico sladoleda, a v svojem bistvu je superjunak kova Pasjega moža. Dogajanje se tokrat vrti okoli snemanja filma Pasjemož, na katerem pa gre vse po vrsti narobe, od tega, da se Pasji mož v vlogi, ki mu je dodeljena, ne izkaže najbolje, do ugrabitve velike filmske zvezde in zlobne aktivacije robotskih hotdogov … Avtor niza štos za štosom, karakterni komiki se pridružuje situacijska, prevajalec oziroma prirejevalec Boštjan Gorenc pa doda svoje tudi s suvereno menjavo jezikovnih leg in zabavnimi prevodi imen ljudi s filmske scene, ki sumljivo spominjajo na tiste iz naše realnosti: režiser filma je Boštjan Hladilnik, glavna zvezda Catrina Pociassi, nastopata še Seba K. Vaza in Bojči Šemaršič … Ne nazadnje je osupljivo že to, na koliko načinov prevajalcu uspe povedati, da je nekdo prdnil (»Kdo je ušpičil smrdokavro?«, »Kdo je osvobodil fižol?«, »Kdo je prežgal gate?« itd.)! Seveda ne manjka niti t. i. slikogib, tehnika za enostavno oživljanje prizorov, ki jo poznamo že iz Kapitana Gatnika, na koncu pa bomo našli še neke vrste priročnik, kako narisati nekatere izmed likov iz knjige v (smešno) velikem številu »smešno lahkih korakov«.
In tokratna lekcija? Pozor, kar dve sta! Številka ena: v »staročasnih« knjigah se lahko najde kup »novočasnih« idej. Številka dve: ne sprašujte – kot nespametno in neprestano počne režiser nesojenega filma –, ali bi bilo lahko še slabše, saj vas utegne življenje razočarati z nizom pritrdilnih odgovorov. Pa naj še kdo reče, da štoserske knjige niso poučne!
Pripiši svoje mnenje
Za objavo komentarja se morate prijaviti oz. najprej registrirati.