Hugo Claus: Žalost Belgije

Prevedla Mateja Seliškar Kenda. Beletrina, Ljubljana 2016

Urška Gabrič

Zajetna pripoved se deli na Žalost in Belgije, sklopa, ki razgaljata Flandrijo, kot so jo izoblikovali njeni (tudi po tonah pralinejev in kutinove marmelade) neutolažljivi prebivalci.

Skozi izkušnjo 2. svetovne vojne nas večkrat predlagani Nobelovec (v skladu z naslovom) vodi po trdnih tleh z otožnim, umirjenim korakom, ki se drobi, a nikoli ne seže po tisočmetrskem vrhu. Romaneskni diptih tvorijo utrinki iz življenja najstnika Louisa. Glavni lik se izkaže kot pozoren prisluškovalec gruljenj o govejem jeziku z bešamelom in gobami, izpraševalec (lastne, družinske in nacionalne) vesti, kritična figura, naveličana hinavskih opazk ter zaznamovana s konservativnimi zapovedmi klera. V prvoosebno izkustvo nunskega internata se stalno vrivajo puhlice rodbine Seynaeve, obenem pa spogledovanje s sijočimi Nemci prekinja distanca tretje osebe. Črnogleda podoba malomeščanstva se izogne sentimentalizmu, vseeno pa s ciničnimi vložki Hugo Claus lahko navduši zgolj idealnega bralca. Potrpežljivega, vztrajnega, z zalogo časa in kave.

O avtorju. Urška Gabrič nikoli ne zamuja. Uči se zaradi, iz in o literaturi ter zgodovini umetnosti. Lomljiva je ob srečanju s prodajalko vencev iz posušenega cvetja, prisluškovanju portugalskemu fadu ali bolščanju v Žrtvovanje Metke Krašovec. Obožuje antikvariate in se odvaja od zavijanja z očmi. Vse od naštetega z zmerno vztrajnostjo.

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Zgodovina tujstva

    Ana Lorger

    Naivni bralec ali bralka bi Tujko sprva kar hitro lahko označila za ljubezenski roman, vse dokler na polovici ne najde fotografije resničnega dokumenta.

  • Poustvarjanje kompleksne mreže dejstev

    Martin Justin

    Stalinove krave je verjetno tematsko najbolj kompleksen izmed treh v slovenščino prevedenih romanov Sofi Oksanen. Kar seveda ne pomeni, da je kateri od njih zares preprost.

  • Ni vsak tat za v ječo ali vsak črn kvadrat umetnost

    Irina Lešnik

    Ime Tatjane Tolstoj se je med slovensko literarno srenjo začelo pogosteje pojavljati šele nedavno. Kar je presenetljivo, tudi če povsem zanemarimo njeno slavno literarno poreklo, saj je na mednarodni kulturno-literarni sceni prisotna že kar nekaj desetletij.

Izdelava: Pika vejica