Alex Capus – Popotovanja v soju zvezd

Alex Capus, Popotovanja v soju zvezd. Prevedla Mojca Kranjc. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2017

Matej Krajnc

Alex Capus je pri nas zdaj že veteran – dva njegova romana že imamo v slovenščini, pričujoči je tretji, podpisanemu nekako najbližji, v njem gre namreč za Stevensona in njegov Otok zakladov. Pa ne, da bi se Capus zabubil v krčmo Pri admiralu Benbowu in se drl nad Jimom, da mu ni prinesel zadosti ruma, preklinjal in se znašal nad Liveseyjem, Trelawneyjem in drugimi, pač pa se odpravi po poti Stevensonovega romana in ugotavlja, kako je s tem otokom: je ali ni. Če se vam na prvi pogled to vprašanje zdi znano tudi iz sodobne slovenske poezije, vas pomirimo: Capus ni čakal, da bi vzšla zvezda, ni pisal filozofskih traktatov o bivanjskosti in tudi v rimah ni pisal, je pa odgovor na njegovo vprašanje vsaj tolikanj napet kot pri Koviču, kjer se nam zdi, da ga na koncu dobimo. Dokler se vam v šoli ne bo treba učiti o pomenskih odtenkih Capusove odprave, se vam tudi o južnem otoku ni treba spraševati. Tole je zlasti otok zakladov, razumete? Zakladov. In če bi res nadvse radi, da bi tole bil potopis, naj vam bo. Ampak s to odločitvijo ste Capusu naredili krivico.

O avtorju. Matej Krajnc (1975), komparativist, pisec, kantavtor. Poleg svojih avtorskih zadev piše tudi literarne in glasbene recenzije, prevaja čudne in manj čudne pesnike in brenkače, ukvarja se z verzološkimi zadevami, zgodovino popularne glasbe, zgodovino satire, skuša pa nekako spravljati v red tudi lastno zgodovino, kar mu uspeva bolj ali manj dobro, … →

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Svet je literatura, literatura je svet

    Silvija Žnidar

    Brez dvoma lahko trdimo, da je bil Doctorow vešč v spajanju zgodovinskih faktov in fikcije, pri čemer je ustvaril izjemno živ in razgiban konglomerat naracije, ki se bralcu morda bolj približa, oziroma mu sporoči več (in skoz različne prizme) o nekem obdobju ali dogodku kot zgodovinopisje samo.

  • Koga je zadušila ektoplazma?

    Veronika Šoster

    Poljsko pisateljico Joanno Bator (1968) pri nas že poznamo po romanu Peščena gora (Goga, 2017), ki je bil v domovini nominiran za več nagrad, leto kasneje pa smo dobili še prevod romana Temno, skoraj noč, ki je prejel nagrado Nike, najpomembnejšo poljsko literarno nagrado.

  • Metafizika koz in Balkana

    Muanis Sinanović

    Čas koz je kljub svoji kratkosti in preprostosti pomembno delo za vse, ki jih zanima neumljivost, pretresljivost in tragičnost Balkana in če sodimo po njem, lahko le upamo, da bo v slovenščino prevedenih še več del balkanske sage.

Izdelava: Pika vejica