Alex Capus – Popotovanja v soju zvezd

Alex Capus, Popotovanja v soju zvezd. Prevedla Mojca Kranjc. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2017

Matej Krajnc

Alex Capus je pri nas zdaj že veteran – dva njegova romana že imamo v slovenščini, pričujoči je tretji, podpisanemu nekako najbližji, v njem gre namreč za Stevensona in njegov Otok zakladov. Pa ne, da bi se Capus zabubil v krčmo Pri admiralu Benbowu in se drl nad Jimom, da mu ni prinesel zadosti ruma, preklinjal in se znašal nad Liveseyjem, Trelawneyjem in drugimi, pač pa se odpravi po poti Stevensonovega romana in ugotavlja, kako je s tem otokom: je ali ni. Če se vam na prvi pogled to vprašanje zdi znano tudi iz sodobne slovenske poezije, vas pomirimo: Capus ni čakal, da bi vzšla zvezda, ni pisal filozofskih traktatov o bivanjskosti in tudi v rimah ni pisal, je pa odgovor na njegovo vprašanje vsaj tolikanj napet kot pri Koviču, kjer se nam zdi, da ga na koncu dobimo. Dokler se vam v šoli ne bo treba učiti o pomenskih odtenkih Capusove odprave, se vam tudi o južnem otoku ni treba spraševati. Tole je zlasti otok zakladov, razumete? Zakladov. In če bi res nadvse radi, da bi tole bil potopis, naj vam bo. Ampak s to odločitvijo ste Capusu naredili krivico.

O avtorju. Matej Krajnc (1975), komparativist, pisec, kantavtor. Poleg svojih avtorskih zadev piše tudi literarne in glasbene recenzije, prevaja čudne in manj čudne pesnike in brenkače, ukvarja se z verzološkimi zadevami, zgodovino popularne glasbe, zgodovino satire, skuša pa nekako spravljati v red tudi lastno zgodovino, kar mu uspeva bolj ali manj dobro, … →

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Revolucija zaradi dežja odpade

    Zarja Vršič

    Strahopetci Josefa Škvoreckega omembe skoraj nevredno kostelško vstajo ne prikazujejo z ideološko povzdignjenega vidika, ampak z dobršno mero ironije in komičnosti, kar je bil tudi glavni razlog, da so knjigo ob izidu zelo slabo sprejeli.

  • Ko Dickens sreča Fabritiusa

    Silvija Žnidar

    Vsekakor gre za zanimivo branje, ki s skorajda tradicionalno, dickensovsko naracijo zagrabi bralca in ga v hitrem tempu pelje skozi obsežne strani, hkrati pa ga redno in z lahkoto angažira k razvozlavanju različnih sporočil, refleksij in idej.

  • »Železna zavesa« je rdeče-belo pobarvan kol

    Pavla Hvalič

    Knjiga je obvezno čtivo za vsakogar, ki si želi pobliže spoznati takratne razmere v Vzhodnem bloku, in to brez olepševanj in ovinkarjenj. »Apoteoza ščeperjenja« Sovjetske zveze je tu povsem razkrinkana.