Primož Suhodolčan in Gorazd Vahen: Lipko in Košorok

Jasno mi je, da je ob vsej košarkarski evforiji Lipko marsikomu prirasel k srcu. Pač, bil je tam, druge opcije ni bilo, bomo pa Lipka vzeli za svojega! Čeprav … mi ni čisto jasno, kako je sploh kdo v osnovi prišel na idejo za Lipka kot maskoto košarkarskega prvenstva. Mislim, v vse vtikati državnih simbolov pa tudi ne gre. Še dobro, da imamo lipo namesto bukve, ker imeti za športno maskoto enega bukovega … no, ja. Sicer pa obstaja, kot vemo, tudi rek stati kot lipov bog … no, ja. Da ne omenjam, da me ni nihče poučil o tem, ali je Lipko drevo, ki je zmutiralo v človeka, ali človek, ki je zmutiral v drevo … Ob tem pa si res mislim, da ni nič narobe s klišejskimi levi, medvedi in podobnimi simpatičnimi maskotami, ob katerih si s precej večjo lahkoto zamislimo, da izžarevajo pogum, drznost oziroma priložnosti ustrezno lastnost (in so, mimogrede, tudi v plišasti izvedbi bolj logične). Zdaj pa dovolj o tem, ker je bilo vse skupaj itak samo ogrevanje, ki naj bi pripeljalo do misli, da s takim likom tudi pisatelj s Suhodolčanovo kilometrino in ilustrator z Vahnovo kilometrino nima kaj dosti početi. Na razpis Javne agencije za knjigo RS za slikanico z Lipkom v glavni vlogi se je Suhodolčan prijavil in zmagal z ničposebnega in v osnovi ničnovega, pa še predvidljivo zgodbico o športnem prijateljstvu, ki se stke med Lipkom in osamljenim fantkom Rokom. Ilustracije, ki so delno kičaste in delno strašljive (kdo si bo sploh še upal v gozd?) še potrjujejo mojo tezo, da je Lipko mutant, ker so njegovi sorodniki/kolegi čisto drugačni od njega, vsekakor bolj drevesasti. Je pa v primerjavi z njimi res mister simpatičnosti, vsaj nekaj. Čeprav … ne, premagajo ga živali (seveda), ki tudi nastopijo na ilustracijah. Skratka – ostaja upanje, da bo slikanica, ki so jo letos dobili v dar vsi ljubljanski prvošolci in prvošolke in se ji pompozno reče »edina uradna slikanica o maskoti evropskega prvenstva v košarki«, vsaj spromovirala prijateljsko druženje ob športu, če se ji je že kot dobremu čtivu, takšnemu, da bi ga res moral prebrati vsak prvošolec, zalomilo.