Od A do Ž jajčno in špasno

Kaja Avberšek: Knjiga z jajčki, Stripburger, Forum Ljubljana, 2021

Gaja Kos

Bi jajce na oko? Dekorativno jajce? Jajce na sliki? Ni problema, vse, kar vam srce in želodec poželita, dobite v jajčni knjigi, podnaslovljeni »Jajčne zgodbe skozi čas, prostor in ostale dimenzije + recepti«. Jajčno potovanje in raziskovanje se prične po pogovoru jajca z mamo kuro, ko se nadobudnež odloči, da bo odšel v svet. Knjiga sicer ne reši zagonetke kaj je bilo prej, jajce ali kura, se pa loti marsičesa drugega. Najprej srečanja jajca s piščančkom, ki ob zabavnih dialogih nemudoma pokaže avtoričin smisel za humor, ki sicer ni nič neznanega, saj je bila z njim radodarna tudi v svojih dosedanjih delih. Ko piščanček poduči jajce, kaj se skriva v njegovi notranjosti, to komentira: »Ne me farbat.« Na kar piščanček odvrne: »Pofarbali te bodo pa za veliko noč.« V knjigi je poleg zabavnih srečanj in hecev posejanih tudi precej zanimivih informacij, denimo ta, da naj bi prvi pobarvani rdeči pirh čuval hišo in naj bi v njej ostal do naslednje velike noči. Ko smo že pri rdečih jajcih; na Kitajskem naj bi ob rojstvu otroka novopečeni starši družini in prijateljem poslali košaro rdeče pobarvanih jajc. V knjigi se pojavi tudi Fabergé, oče slavnih jajc, ki jih je več mojstrov izdelovalo tudi po dve leti. Izvemo, da sveže jajce potone, medtem ko staro lebdi, in da se stara jajca laže lupi, kar smo verjetno vsi že izkusili v praksi. Itn.

Eden izmed likov, ki jih jajce sreča na svoji poti, je tudi masleni kolutek, s katerim se gresta »malo umešat«, čemur sledi stripovsko podan recept za popoln angleški zajtrk, v katerem vse, od sestavin do kuhinjskih pripomočkov, postanejo simpatično oživljeni liki. Avtorica seveda ves čas vpleta (mogoče bi bilo bolj na mestu reči vmešava ali celo stepa?) jajčne štose, pri čemer ji gre na roko dejstvo, da se jajce znajde v presenetljivo velikem številu domačih frazemov. Ob pravkar omenjenem srečanju tako maslo takoj pride z besedo na dan, rekoč: »Ne bom nič hodil kot po jajcih … a se greva malo umešat?« Kaja Avberšek je torej, kot smo že ugotovili, vešča jezikovnega humorja; melona, ki skoči iz neke (umetniške) slike, razlaga jajcu: «Olje na platnu, a veš. Pa jajca na platnu, čebula na platnu, vse to.« Avtorica namreč po svoje, torej s svojo ilustracijo, predstavi tudi nekaj slavnih slik z motivi jajc, na primer Velazquezovo Starko pri peki jajc in Avtoportret z ocvrtimi jajci Sarah Lucas, pri čemer je na primer prenos Velazquez – Avberšek sam po sebi zanimiva reč. Pa pojdimo naprej. Ko naše popotniško jajce sreča možgane in razkrije vse svoje super lastnosti, jim hkrati potoži, da mu ni všeč, ko rečemo, da se jajce ubije, a ga možgani modro, kot jim pritiče, potolažijo, da gre le za »nadaljevanje življenja v drugi obliki, v novih konstelacijah in okusih«. Še ena finta, ko smo pri možganih; jajci na oko se sprašujeta, zakaj se možgani delajo, kot da jih je veliko, čeprav so v resnici eni, in se ob tem obregneta tudi ob druge množinske samostalnike. Liki, ki jih jajce srečuje, so tako raznovrstni, da zdaj sreča vraga in drugič španski vetrc, kar nas pripelje do torte Pavlove in njenega imena …

Knjiga z jajčki je torej zastavljena kot potovanje jajca, na katerem to srečuje različne sogovornike in ob tem razkriva marsikaj zanimivega o jajcih – a ne samo »tehnikalij«, pač pa na primer tudi to, kaj vse lahko jajca reprezentirajo v umetnosti, ob tem pa nikoli ne pozabi iz rokava stresti kakšnega jajčnega in sorodnih štosev. Kot rečeno ne pozabi niti na sladokusce, ki se jim ob vseh jajcih v knjigi prično cediti sline po kakšni slastni jajčni jedi. Kaj torej sploh je Knjiga z jajčki? Vsekakor strip, narisan v avtoričini značilni brezskrbni, enostavni, nepretenciozni, hudomušni in igrivi maniri. Zračno zastavljen in postavljen. Za večje in manjše. Je zmes zafrkantskega in poučnega. In je tudi knjižica receptov, ki vam skoraj gotovo ne bo zamerila, če se bo na kakšni njeni strani znašel kanček rumenjaka ali beljaka. Jajce k jajcu!

O avtorju. Živi v Ljubljani, kjer bere, piše kritike in še kaj, urednikuje in tu in tam kaj prevede. Rada ima mladinsko književnost. Mumini so zakon! Kadar ne počne nič od prej omenjenega, športa ali odfrči na kak drug konec sveta, včasih zato, da športa tam. Poleti svojo pisarno (beri: laptop, telefon … →

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Zabaven žanrski hibrid

    Gaja Kos

    »Pod lasmi imam glavo, v njej so misli, spodaj pa so še vsi drugi deli deklice.« Že po takšni predstavitvi je jasno, da Mina razmišlja po svoje. Zna biti pa tudi kot vse druge deklice (ali dečki) – je ljubiteljica stripov, še posebej Čudomačke, v šoli so ji najljubši odmori, tekanje po igrišču in izmenjevanje sporočil z najboljšo prijateljico Nežo.

  • Družinske podobnosti in razlike

    Gaja Kos

    Botrovo darilo je slikanica, ki ob desetletnici opozarja na projekt Botrstva in ga tudi podpira, saj gre del od nakupa knjige prav pogramu, ki je nastal pod okriljem Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje. Njegov namen je pomoč otrokom in mladostnikom, ki so v materialni stiski, da vendarle lahko razvijajo svoje talente in se ukvarjajo s prostočasnimi dejavnostmi, ki jih veselijo.

  • Nekaj pisem, cel svet

    Gaja Kos

    Založbe Chiara doslej nisem povezovala s knjižnim programom za otroke ali mladino, morda še najbolj s priročniško literaturo. A kot kaže prelet njihove spletne strani, se nekaj naslovov pojavlja tudi s tega literarnega področja, med njimi še posebej pade v oči knjižica Pisma Božičku, ob kateri sem zastrigla z ušesi že zaradi imen na platnici – avtorja sta namreč uveljavljena in nagrajevana domača pisateljica in ilustrator, Janja Vidmar in Peter Škerl.

Izdelava: Pika vejica