Amy Krouse Rosenthal in Jen Corace: Skovirček

Prevod Neža Božič, Mladinska knjiga

Gaja Kos

Skovirček je sovji mladiček, ki se zna v življenju lepo zabavati in se ne pritožuje niti nad obvezno vadbo razmišljanja in strmenja. V glavnem je torej srečna sovica, vse dokler se ne zvečeri. Takrat gredo njegovi prijatelji v miru spat, skovirček pa se mora sam igrati, dokler starša ne odločita, da je ura dovolj pozna in sme tudi njun sinko v posteljo. Če si sova, sploh pa če hočes postati učena sova, moraš v posteljo pozno. Takšna je pač tradicija in tu se ne da nič narediti. No, morda bo na tem področju morda kaj postoril skovirček, ki razočaran nad dejstvom, da se mora vsaj še eno uro igrati, sklene: »Ko bom velik, bom svojim otrokom pustil, da bodo šli spat tako zgodaj, kot bodo hoteli.« Mulčku se zadnja ura pred spanjem vleče kot – pač kaj, kar se sovam res pošteno vleče, in ko dobi dovoljenje za v posteljo, se na pravljico za lahko noč meni nič tebi nič požvižga. Slikanica bazira na preprosti, ne zelo polni, a simpatični ilustraciji in prav takšnem besedilu – skrajno izčiščenem in blago duhovitem, predvsem pa na obratu (znotraj) dobro znane teme: zavlačevanja odhoda v posteljo. Številne so namreč slikanice, v katerih človeški, predvsem pa živalski mladiči zavlačujejo odhod v posteljo (ali, ko smo že pri tem, na zimsko spanje) in si izmišljujejo vse mogoče, da bi stanje budnosti še za minutko podaljšali: požirek vode ali mleka, pravljico za lahko noč, poljubček za miren spanec, nujen odhod na stranišče itd. Skovirček ima obratno težavo (sam si želi v posteljo, pa mu starša na pustita!) in v tem enostavnem (in zabavnem) obratu velikokrat videnega in slišanega tiči vsa izvirnost slikanice popularne ameriške avtorice. Mladi bralci, ki se bodo identificirali s skovirčkom bodo bržkone začutili, kako obupno se mu vleče zadnja ura pred spanjem in nemara tudi sami prav pomirjeni zaspali, ko bo skovirček prišel do zasluženega počitka. Vsekakor je vredno preizkusiti, ali deluje. In če se Skovirček že ne bo izkazal kot najbolj učinkovito uspavalo, se bo zagotovo kot učinkovita zabava.

O avtorju. Živi v Ljubljani, kjer bere, piše kritike in še kaj, urednikuje in tu in tam kaj prevede. Rada ima mladinsko književnost. Mumini so zakon! Kadar ne počne nič od prej omenjenega, športa ali odfrči na kak drug konec sveta, včasih zato, da športa tam. Poleti svojo pisarno (beri: laptop, telefon … →

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • O dobrih in slabih knjigah

    Tina Bilban

    Knjige bi se morale deliti samo na dobre in slabe. Dobra literatura je tista, ki ne pristaja na klišeje in odpira pogovor o temeljnih temah našega sveta, ki jih je včasih sicer bolj udobno puščati netematizirane.

  • Se srečajo detektiv, čarovnik, tabornik in nasilna najstnica …

    Gaja Kos

    Če je torej teorija še nekoliko nepopolna, pa je praksa izdajanja domačih in prevajanja tujih žanrskih del bogata in zanimiva. Torej veselo – in brez predsodkov – na branje!

  • Pravica do dobrih knjig

    Gaja Kos

    Kot običajno, je nekoliko zagonetno tudi vprašanje, komu je antologija namenjena – otrokom ali njihovim staršem? Obojim, seveda. Upoštevajoč pesmi same predvsem otrokom, ampak tudi odrasle so (i)zbrani verzi zmožni lopniti po glavi, jim nastaviti zrcalo ali ponuditi razgled, jih vznemiriti, razveseliti ali užalostiti.