s skoraj bolečo natančnostjo se spominjam kako je umrl gadafi

Klemen Godec

v resnici ne vem
zakaj smo želeli ubiti bin ladna
in gadafija
in huseina
spomnim pa se
kako so umrli
za vsakega se spomnim
ker smo si želeli
da umrejo
da poginejo
da jih najdejo v katerem koli rovu se že skrivajo
in jih izmaličijo do skrajnosti
njih
njihovo družino
njihove bližnje
njihove podpornike
da jih mučijo
da jih iznakažejo
da jih onečastijo
in da umrejo šele od izčrpanosti
od obupa
od resignacije
od bolečin
za vse zlo
ki so ga prizadeli nam
so rekli
ljudem
človeštvu
spomnim se
kako težko smo čakali pred zasloni
kako težko smo čakali na novice
da so jih našli in ubili
da bi končno imeli mir pred njimi
da je bilo to dobro in pravično
da bi lahko živeli naprej
varno in v miru

O avtorju. Klemen Godec (1987) je bil rojen in je večino svojega življenja preživel v Ljubljani. Z ženo sedaj živi na Brezovici, na robu Ljubljanskega barja. Trenutno zaključuje študij slovenistike in teologije, sicer pa deluje na treh celovških šolah kot jezikovni asistent za slovenski jezik.

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu
  • D. pravi:

    S skoraj bolečo natančnostjo se spominjam

    Nihče ne bo snemal,
    nihče ždel pred TV zaslonom,
    ne bodo prekinili programa,
    kot takrat, ko so ustrelili Rabina
    in je čez pol ure izkravavel
    (v času najvišje gledanosti)
    in si ti rekla: “Konec je.
    Divji mir se je umaknil računom vojne.”

    Vedno si razumela več
    kot dnevnopolitični analitiki.
    Vsakemu premirju sledi
    intifada. Vsaki intifadi
    na novo pozidane naselbine.
    Nisem te pustila v Izrael,
    lahko bi te ubili teroristi.
    Tudi v tej vojni ni nedolžnih.

    Opazili sva, kako je CNN
    namesto prenosov rušenja
    Berlinskega zidu ali pokola
    na Trgu nebeškega miru,
    pričel kazati večurne,
    neposredne prenose
    pogreba princese Diane;
    novice, ki to postanejo v pisarni.

    Nehali sva gledati CNN,
    potem tudi BBC, čez čas
    še Al Jezeero. Bereva le
    neodvisna poročila na spletu.
    Ne verjameva več na besedo,
    le notranji logiki stvari.
    Da sem tukaj zate.
    Da si tukaj zame.

    Nihče ne bo tweetnil,
    jaz pa ne uporabljam FB.
    Tvoja odsotnost se ne bo
    razlila kakor voda po spletu.
    Jaz pa se s skoraj bolečo natančnostjo
    že spominjam vseh potresov,
    vseh zatonov civilizacij, poplav,
    vseh katastrof in sončnih mrkov,

    ker boš kmalu še zadnjič zaprla vrata
    in bom (čeprav brez smisla) rekla : “Pazi nase!”
    In boš z nasmehom rekla: “itak.”

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Replike

    Neva Lučka Zver

    Šel si do konca in zdaj misliš, da je konec.

  • Oksimoron

    Tomislav Vrečar

    Žerjavica / po kateri / hodiš

  • Sloni

    Mojca Sovdat

    Slon se ustavi ob meni. Poznam te.

Izdelava: Pika vejica