pomladni večeri na barju

Klemen Godec

v odsevu luže sredi suhega peska
je veter, ki prešteva trave
in cvetove in mejice
je veter, ki drži pesem
črnega gabra
je veter, ki ga jezdijo sivi oblaki
apostazija veletokov
ki so oblikovali pribežališče
starodavnih bogov vode in neba
dolgo preden je bila priba komaj koncept
in je veter moral leteti sam
in v njegovem odmevu ni bilo disonance
suhih krikov nad travami

zlatice in močvirniki se jim klanjajo kot ob paruziji
proseče, naj se nikdar več ne odpro nad njimi
naj odjezdijo drugam
stran od njih
stran od kolovoznih poti sredi še zelene pšenice
stran od trsja prenasičenih jarkov
jih moledujejo osamelci, stran
jim kažejo divje češnje in mlade breze
in znotraj njih listov krdela ptic
in nad njimi jate kraguljev
ki držijo z vetrom
dokler ne izginejo
in sonce ne razpoka tal
v simetrične artefakte
vzorce, v odmeve tega, kar bi lahko bilo
le še v kakšni luži so oblaki
le še v odsevu so ostali sivi

O avtorju. Klemen Godec (1987) je bil rojen in je večino svojega življenja preživel v Ljubljani. Z ženo sedaj živi na Brezovici, na robu Ljubljanskega barja. Trenutno zaključuje študij slovenistike in teologije, sicer pa deluje na treh celovških šolah kot jezikovni asistent za slovenski jezik.

Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Replike

    Neva Lučka Zver

    Šel si do konca in zdaj misliš, da je konec.

  • Oksimoron

    Tomislav Vrečar

    Žerjavica / po kateri / hodiš

  • Sloni

    Mojca Sovdat

    Slon se ustavi ob meni. Poznam te.

Izdelava: Pika vejica