Železne pesmi

Dominik Lenarčič

Družbena železarna

 

Oni
so za žlindrastega človeka
ustvarili poseben kalup.
V njem lahko ta
ulije telo
za drugega.

 

 

 

 

Nebo

 

Železen obraz,
na majavem mostu
zre v vodo.
Nebo mu vrača
srep pogled.

Na robu.
Nasmeh upornika
zasije skozi železo.
Skok v vodo
bo razbil nebo.

 

 

 

 

Motor na notranje izgorevanje

 

Motor civilizacije
potrebuje posebno vrsto goriva:
ljudi,
katerih notranji ogenj
vrti železno zobovje
batnega stroja.

Ogenj počasi uplahne.
Prihaja nova izmena.

 

 

 

 

Ledolomilec

 

Trdna ploskev,
ležeča na odeji
mirne morske vode.

Veter prinese ladjo
s kričečim imenom.
Železni leviatan
zareže skozi led.
Odeja je razburkana
in ena ploskev sta zdaj dve.

O avtorju. Dominik Lenarčič (1999, Kranj) bere, piše in objavlja. Ni dovolj? No, prav: piše in objavlja pesmi ter kratke zgodbe. Mogoče ste ga opazili v kateri od naslednjih revij: Novi zvon/Nebulae, Mentor, Supernova. Ali pa v kakšnem zborniku. Aktiven je na portalu Pesem.si. Je tudi avtor trapastega bralnega bloga, vnašalec v … →

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • S pišem vetra pišem verze

    Vid Karlovšek

    kadar skušam / kaj reči / pride / iz mene le / zabuhel / krik

  • Skalpel je zapel

    Hana-Uma Zagmajster

    Rada bi bila fluid / Pa sem črepinja / V koži na nebu v soju neonke / Rezilo / Na moji sliki UV akrilo / Krvavičke

  • S(po)tik

    Tinkara V. Kastelic

    Vedno, ko pišem, pravzaprav pišem tebi, / pretkani paberkovalec domišljij. Čeprav me ne bereš. / Čeprav me zadnje čase skoraj nihče več
    ne bere, ker se kakor kamen kujam in molčim.

Izdelava: Pika vejica