21. septembra 2021

Železne pesmi

Dominik Lenarčič

Ključne besede:

poezija

Družbena železarna

Oni
so za žlindrastega človeka
ustvarili poseben kalup.
V njem lahko ta
ulije telo
za drugega.

Nebo

Železen obraz,
na majavem mostu
zre v vodo.
Nebo mu vrača
srep pogled.

Na robu.
Nasmeh upornika
zasije skozi železo.
Skok v vodo
bo razbil nebo.

Motor na notranje izgorevanje

Motor civilizacije
potrebuje posebno vrsto goriva:
ljudi,
katerih notranji ogenj
vrti železno zobovje
batnega stroja.

Ogenj počasi uplahne.
Prihaja nova izmena.

Ledolomilec

Trdna ploskev,
ležeča na odeji
mirne morske vode.

Veter prinese ladjo
s kričečim imenom.
Železni leviatan
zareže skozi led.
Odeja je razburkana
in ena ploskev sta zdaj dve.

O avtorju. Dominik Lenarčič (1999, Kranj) bere, piše in objavlja. Ni dovolj? No, prav: piše in objavlja pesmi ter kratke zgodbe. Mogoče ste ga opazili v kateri od naslednjih revij: Novi zvon/Nebulae, Mentor, Supernova. Ali pa v kakšnem zborniku. Aktiven je na portalu Pesem.si. Je tudi avtor trapastega bralnega bloga, vnašalec v … →

Avtorjevi novejši prispevki

Urbani somrak

Poezija

Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Za objavo komentarja se morate prijaviti oz. najprej registrirati.

Sorodni prispevki

Vse, kar dekle pomisli pred zajtrkom

Hana Brilly

(Branje, 1 min)

ne približuj se vrtnicam saj znajo ugrizniti / in ne sprejmi cigarete od legvana
Slika, sol, megla, kamen

Tamara Kovačević

(Branje, 1 min)

objektiv telefona išče senco hoče sceno / move farther away from subject
Koprnenje in preteklost

Luka Višnikar

(Poezija, 1 min)

Kar se prikriva v / tuzemskem izgnanstvu, / se ne da videti s prostim očesom, / niti s sklonjeno držo.