Urbani somrak

Pot skozi mesto

Dobrodošel v središče brutalizma,
moj hrabri popotnik.

Ob vhodu vidiš kostanj,
ki ima razkopane korenine.
Lobanje ti zrejo v dušo.
Oči ti zdaj napadeta dve vrsti blokov,
v katerih živijo ljudje hladnih rok
in razvezanih jezikov.
Rekli ti bodo,
da ima obup okus po betonu.

Prideš do prvega križišča.
Luči so tukaj vedno rdeče.
Zakaj bi se sploh premikal?
Stagnacija je napredek.

Še dve vrsti desetnadstropnih grobov.
Vidiš dvoje spomenikov?
Na levi je Karl Marx,
na desni pa Adam Smith.

Si se nagledal površine?
V redu.
Pojdiva dol,
dol,
dol,
dol,
v betonsko podzemlje.
Poglej zidove.
Novodobni pridigarji oznanjajo vse resnice sveta.

Dopplerjev efekt

Noč.
Avtobusi.
Beton.
Temni vrvež praznih prikazni.
V daljavi – vreščanje smrti.

Žarometi.
Svetloba slepi.
Raskava tla.
Premraženost.
V daljavi – vreščanje smrti.

Dim iz palčke.
Strup v telo.
Rjavi pljunki.
Vdihi odštevajo leta.
V daljavi – vreščanje smrti.

Zrl sem v drobovje mesta.
Videl sem: Hladen nič.
Nič.
Zdaj praznino polni mestna tema.
Zaprem oči
in jo sprejmem vase.