Rimska 12

Tom Veber

Vsak dan berem
uro dve
najraje nemške kriminalke
postapokaliptične trilerje
in poljske simboliste
takrat se zazdi
da svet obstoji za odmerjeno večnost
preneha potiskati molekule proti izhodu
biti že vnaprej zgubljenih bitk z usodo
najraje berem zjutraj
ali pozno zvečer
ko prežema prostore
neka naivna statika vsemogočega
in mogoče je dovolj brati
se zbujati neverjetno zgodaj
ignorirati sosede in poštarja
ki ves zadihan tišči na zvonec
biti velike bitke na pročeljih srednjeveških ladij
se skriti med ovce
in ob prvi priložnosti
z ostrim kopjem iztakniti Polifemu oko
kdaj je dovolj samo čemeti
nad črno belo gmoto
pozorno bodriti rumene packe na papirju
mrščiti nos v zgodovino.

O avtorju. Tom Veber (Maribor, 1995), pesnik, performer, vizualni umetnik. Kot igralec/plesalec je nastopal v gledališču Glej, PTL-ju, Kino Šiška, Klubu Tiffany in v English student theatre. Kot pevec je sodeloval s pevskimi zbori Sankofa, Beegesus, APZ Maribor, APZ Tone Tomšič.  Poezijo objavlja v Poetikonu, Dialogih, Mentorju, Literaturi in Apokalipsi. Sodeluje na … →

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • NIANSII ekstrakt

    Dejan Koban

    nikakor nimamo dovolj prijaznosti.

  • Prostor

    Tjaša Škorjanc

    daj, ne zamaščaj me dalje. predolgo sem te žejna v visečih komolcih, Prostor, brezslojnost, te živim skozi lojnico izložbenih oken, zvezana kot negiben ligament tvoje neznosne beline.

  • Tri pesmi

    Sara Nuša Golob Grabner

    Ženske v moji družini imamo velik talent za opravičevanje ljudi, ki jim ni žal.

Izdelava: Pika vejica