random acts of violence

Veronika Šoster

zjutraj je bilo jutro in bil je konec sveta
to si zaznal zaradi cvrčanja jajc na oko
in obrednega plesa krastač
kot nalašč si žlico izgubil v močvirju
roke si do komolcev potopil v šotasto zemljo
in brodil po njej dokler nisi naletel na
zarjavelo ključavnico

o tem dnevu ne govorita več
včasih se ozreš proti stropu in
opazuješ temen madež ki se nezadržno širi
žlico najdeš čez tri leta
prilepljeno na spodnjo stran predala
v njen ročaj je vrezan verz
zjutraj je bilo jutro in bil je konec sveta

O avtorju. Veronika Šoster, rojena leta 1992 v Trbovljah, obiskovala I. gimnazijo v Celju. Leta 2014 je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomirala iz primerjalne književnosti in bohemistike, leta 2017 je magistrirala na temo slovaške ženske poezije zadnjih desetletij, trenutno je doktorska študentka literarnih ved. Literarne kritike objavlja v nekaterih večjih slovenskih medijih, kot so Literatura, radio ARS, Mentor, Airbeletrina, … →

Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Pismo komunistu

    Muanis Sinanović

    cel dan je bilo nebo enakomerno, sivo. kot pred nevihto. toda nevihte ni bilo

  • Preobrazbe v snegu

    Tom Veber

    Včasihse moraš v vsej tišini sveta zavleči v gozd

  • Nenadoma zadišiš po dihanju

    Miha Maurič

    dihanje je nepovratno izgubljanje