random acts of violence

Veronika Šoster

zjutraj je bilo jutro in bil je konec sveta
to si zaznal zaradi cvrčanja jajc na oko
in obrednega plesa krastač
kot nalašč si žlico izgubil v močvirju
roke si do komolcev potopil v šotasto zemljo
in brodil po njej dokler nisi naletel na
zarjavelo ključavnico

o tem dnevu ne govorita več
včasih se ozreš proti stropu in
opazuješ temen madež ki se nezadržno širi
žlico najdeš čez tri leta
prilepljeno na spodnjo stran predala
v njen ročaj je vrezan verz
zjutraj je bilo jutro in bil je konec sveta

O avtorju. Veronika Šoster, rojena leta 1992 v Trbovljah, obiskovala I. gimnazijo v Celju. Leta 2014 je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomirala iz primerjalne književnosti in bohemistike, leta 2017 je magistrirala na temo slovaške ženske poezije zadnjih desetletij, trenutno je doktorska študentka literarnih ved. Literarne kritike objavlja v nekaterih večjih slovenskih medijih, kot so Literatura, radio ARS, Mentor, Airbeletrina, … →

Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Mesta

    Dušan Marolt

    kjerkoli obsediš te zaznamujejo le letnice lesenega trenutka

  • v Tanzaniji ne vidiš losov

    Tom Veber

    v Tanzaniji ne vidiš losov / Rusije ne moreš prečkati brez ozeblin

  • Ich bin das Fernweh

    Sandra Erpe

    ker včasih ni pomembno, koliko je ura, ampak le, da jo bo nekdo zalil

Izdelava: Pika vejica