Ples v temi

Blaž Iršič

2017.
Sosed ima sveti gral,
in Nemci so spet v finalu.
Kruh, mleko, misijonarski položaj,
četrtek.
Ženska v mračni sobi kriči, da se bo ubila,
pogrešam galebe.
Bil sem izgubljen in še vedno sem.
»Bog, ti se nisi nikoli usral na diksiju.«
Umazane vreče visijo nad mano,
kot stari utrujeni želodci.
Imel dve glavi, rdeč kljun,
bil bedast,
kot grb,
ki ga imajo vsi za svojega.
»Bog, pretepli smo ti sina,
sedaj pa smo na dobri poti, da iztrebimo kanadsko gos.«
Torek je minil,
torki vedno minejo.
In jaz točno vem,
kje bom nocoj spal.
Rainer Maria Rilke je prišel na obisk.
»Kako pregnati Nemca?« sem pomislil.
Nisem odprl vrat.
Včasih med obupom, predajo in zmago ni prav nobene razlike.

O avtorju. Blaž Iršič se je rodil v Novem mestu leta 1983. S plešo in kislega obraza nikoli kasneje ni bil več tako podoben Janezu Janši. Kasneje se je v mali šoli naučil brati in pisati in kaj več od tega ne zna niti danes.

Avtorjevi novejši prispevki
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Epitalamiji

    Steven J Fowler

    skladno petje prihodnje družinske ljudske banke
    čreda bivolov ki skuša leteti je AIDS-ov očitni naslednik
    nikoli ne bi šla poročit new yorka ko je bilo dovolj za mehiko

  • Nihče ne želi postati nihče

    Jernej Kusterle

    Nihče ne želi živeti v mravljišču dotikov,
    s katerimi se plaziš po rebrih in
    praskaš, da prha ne bi sprala tvojih barv.

  • metafikcijska pripoved

    Aleš Jelenko

    in sem jaz tisti
    ki se skriva in tisti
    ki se išče