Ples v temi

Blaž Iršič

2017.
Sosed ima sveti gral,
in Nemci so spet v finalu.
Kruh, mleko, misijonarski položaj,
četrtek.
Ženska v mračni sobi kriči, da se bo ubila,
pogrešam galebe.
Bil sem izgubljen in še vedno sem.
»Bog, ti se nisi nikoli usral na diksiju.«
Umazane vreče visijo nad mano,
kot stari utrujeni želodci.
Imel dve glavi, rdeč kljun,
bil bedast,
kot grb,
ki ga imajo vsi za svojega.
»Bog, pretepli smo ti sina,
sedaj pa smo na dobri poti, da iztrebimo kanadsko gos.«
Torek je minil,
torki vedno minejo.
In jaz točno vem,
kje bom nocoj spal.
Rainer Maria Rilke je prišel na obisk.
»Kako pregnati Nemca?« sem pomislil.
Nisem odprl vrat.
Včasih med obupom, predajo in zmago ni prav nobene razlike.

O avtorju. Blaž Iršič se je rodil v Novem mestu leta 1983. S plešo in kislega obraza nikoli kasneje ni bil več tako podoben Janezu Janši. Kasneje se je v mali šoli naučil brati in pisati in kaj več od tega ne zna niti danes.

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Naše neznano

    Jana Putrle Srdić

    Posebnosti površine toplih organov za robom te bele kože so mi skrivnost.

  • Predzadnje pesmi

    Zviad Ratiani

    Niti enkrat samkrat mi ni uspelo, da bi se zbudil vsaj hip pred življenjem.

  • Konec svetlečih premazov na stvareh

    Irakli Šarkviani

    Usoda je, precej podobno kot ljubezen, bidé upanja.