Ples v temi

Blaž Iršič

2017.
Sosed ima sveti gral,
in Nemci so spet v finalu.
Kruh, mleko, misijonarski položaj,
četrtek.
Ženska v mračni sobi kriči, da se bo ubila,
pogrešam galebe.
Bil sem izgubljen in še vedno sem.
»Bog, ti se nisi nikoli usral na diksiju.«
Umazane vreče visijo nad mano,
kot stari utrujeni želodci.
Imel dve glavi, rdeč kljun,
bil bedast,
kot grb,
ki ga imajo vsi za svojega.
»Bog, pretepli smo ti sina,
sedaj pa smo na dobri poti, da iztrebimo kanadsko gos.«
Torek je minil,
torki vedno minejo.
In jaz točno vem,
kje bom nocoj spal.
Rainer Maria Rilke je prišel na obisk.
»Kako pregnati Nemca?« sem pomislil.
Nisem odprl vrat.
Včasih med obupom, predajo in zmago ni prav nobene razlike.

O avtorju. Blaž Iršič se je rodil v Novem mestu leta 1983. S plešo in kislega obraza nikoli kasneje ni bil več tako podoben Janezu Janši. Kasneje se je v mali šoli naučil brati in pisati in kaj več od tega ne zna niti danes.

Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Mesta

    Dušan Marolt

    kjerkoli obsediš te zaznamujejo le letnice lesenega trenutka

  • v Tanzaniji ne vidiš losov

    Tom Veber

    v Tanzaniji ne vidiš losov / Rusije ne moreš prečkati brez ozeblin

  • Ich bin das Fernweh

    Sandra Erpe

    ker včasih ni pomembno, koliko je ura, ampak le, da jo bo nekdo zalil

Izdelava: Pika vejica