Ples v temi

Blaž Iršič

2017.
Sosed ima sveti gral,
in Nemci so spet v finalu.
Kruh, mleko, misijonarski položaj,
četrtek.
Ženska v mračni sobi kriči, da se bo ubila,
pogrešam galebe.
Bil sem izgubljen in še vedno sem.
»Bog, ti se nisi nikoli usral na diksiju.«
Umazane vreče visijo nad mano,
kot stari utrujeni želodci.
Imel dve glavi, rdeč kljun,
bil bedast,
kot grb,
ki ga imajo vsi za svojega.
»Bog, pretepli smo ti sina,
sedaj pa smo na dobri poti, da iztrebimo kanadsko gos.«
Torek je minil,
torki vedno minejo.
In jaz točno vem,
kje bom nocoj spal.
Rainer Maria Rilke je prišel na obisk.
»Kako pregnati Nemca?« sem pomislil.
Nisem odprl vrat.
Včasih med obupom, predajo in zmago ni prav nobene razlike.

O avtorju. Blaž Iršič se je rodil v Novem mestu leta 1983. S plešo in kislega obraza nikoli kasneje ni bil več tako podoben Janezu Janši. Kasneje se je v mali šoli naučil brati in pisati in kaj več od tega ne zna niti danes.

Avtorjevi novejši prispevki
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • ko me je poslušal uroš zupan

    Kristina Kočan

    motilo me je da je bil v modri trenirki in tako nenavadno majhen

  • Lisičke

    Andrej Hočevar

    Ko se pingvini ob morju drenjajo na obali − packe črnila na odpadnem papirju −, ne mislijo na nič drugega kot na pomembnost.

  • Drobni koščki ledene vode

    Sandra Erpe

    Čas za kepanje – drobni koščki ledene vode te pač nikoli niso zanimali – kakšna bedarija!