Esej o nostalgiji
Muanis Sinanović
Kar je bilo, ni bilo, ni bilo
kot prozorna mreža,
napeta čez morje,
ne kot blag zavoj okoli gore
v sveto deželo,
kjer si zadnji hip iztiril.
Kar je bilo, ni bilo,
vsaj kot ni bilo to, kar bo,
oboje tehtano
na rumeni skali
za zadnjim ozvezdjem,
zadnjim kvarkom,
kar je bilo in kar bo,
mrgoli v silnih mravljiščih.
Nisi bil ti, bile so mravlje,
ki so te nosile, nosile čez morje,
čez goro, a nisi vedel, kaj šele
govoril z njimi kot Salomon.
Nisi imel tisoč žena kot on,
imel si jih tisoč v eni sami
skoraj ženi, ki so jo nosile mravlje.
Kar je bilo, ni in ne bo ne lepo
ne grdo, a prisluhni, kako brni,
poslušaj, kako gre šum čez
devet morij in devet gora.
Pripiši svoje mnenje
Za objavo komentarja se morate prijaviti oz. najprej registrirati.