2 pes & mi

Dinozavri

Dinozavri so umrli spomladi tako kot
tudi mi krepamo od sonca.
V glavnem mestu srkam Whiskey
in bulim v baročno krhkost boja.
Na najbolj temni strani sence
Patty Smith dela reklamo
za kovčke;
nihče ni zloben, vsi smo le
zelo nevarni.

Kopnenja

I.

Kaj praviš na sončnice?
Kako jih sestaviš v svojem jeziku?
Praviš, da te sestavlja zid.
Edini jezik, ki ga govorim, je malta,
so opeke in pod njimi nekaj, kar
kliče nevihte, vodo v velikih količinah.
Na poti so sence nagubane še preden
si prešteješ, kako težko mi padeš,
zadnjič, predzadnjič,
v besede, na granit, v razpokane
oblike večeritev.

II.

Pot čez pesem v mesto je predolga,
vnetišče reke preosamljeno, da nas kopiči
v svojem pesku ob avtocesti, ob mlinih na veter in
v podobah, ki jih skoraj razpoznamo.
Da bi se spomnili ljubimcev,
jih je treba najprej pokončati.
V temi slišim zvoke svojega prostora,
kličem jih tišina in potem
prenehajo odzvanjati
moja imena.
Se še spomniš?
Zdaj veva, da so vse zime na planetu
že prešle,
gibke so zarezale v brezino deblo
in postale njen utrujen ritual.