Blokovci
Sara Fabjan
Bili smo prva generacija teh blokov,
mi smo risali avtocesto okoli prvih dveh,
moje prvo nenajemniško stanovanje
je bilo na prvi stopnici zraven grmovja,
moja vila,
naše graščine
ter avtomobili, ki jim je dol padala ketna,
in moj prvi denar,
ki sem ga ukradla sosedu, da ga je
nabral še več z drevesa.
Travnik za blokom so bile naše Stožice,
s pravim sodnikom,
ki je piskal za prave favle
in dajal prave rdeče kartone.
Naš golman je naredil samomor
že nekaj let nazaj,
mi pa se še zmeraj pretvarjamo,
da znamo igrati fuzbal,
kjerkoli smo,
kamorkoli se preselimo,
mi smo bili poskusni zajčki roza blokov,
zato pa smo tako zajebani,
zato smo tako anksiozni,
ne znamo uživat,
se ne pozdravljamo
in pospešeno kupujemo hišne ljubljenčke,
da bi nadomestili tisto, česar nismo imeli,
ko smo delali igluje in postavljali klopce.
Ampak imamo prednost
pred našimi nasledniki
– mi se znamo pretvarjati, da smo srečni.
Pogovor o tekstu
Pripiši svoje mnenje
Za objavo komentarja se morate prijaviti oz. najprej registrirati.

Naturalističen opis, mikro šok na prvi pogled, sicer pa nadčasovni zapis!
Malo verjetno, da se bo čez 10 let v medčloveških odnosih kaj spremenilo!