Pesmi so tematsko osrediščene okoli intimnih odnosov in telesnosti. Čeprav ni jasno ali gre pri ljubezenskem partnerju lirskega lika za eno osebo ali več njih, lahko rečemo, da artikulirajo prekarnost sodobne ljubezni v nekem civilizacijskem horizontu. Pesnik z občutljivostjo raztira tenčice erotske travmatičnosti in v njih išče sublimno.

Gospod Venera se morda bere hitro, celo mrzlično; ujame te v senzacijo, a senzacija ni prazna. Ne izzveni takoj, ko odložiš knjigo. Pušča polemične sledi in vztrajna vprašanja.

Kot beremo v opisu knjige, gre pri zbirki za »sto žanrskih mojstrovin, ki z ironijo in nežnostjo ponujajo pogled na erotiko vsakodnevnih prizorov gejevskega življenja v času grindra«.

Ah, letni časi. Pesništvo tako rado uporablja njihove čare in stalne spremenljivosti, kar spomnimo se lanskoletne dobitnice Veronikine nagrade Mete Kušar z zbirko Vrt, da sploh ne govorimo o Keatsu in podobnih. Tudi Petra Hrovatin se je zataknila v svojem letnem času – v poletju. Okuša ga čisto po svoje, z njo, ki prebuja njene čute. »Enkrat. / Ko sem šele dobro / začela sanjati. […] Sem polzela z maslom / po njeni koži.« Zato so vsebinsko gledano Poletni volkovi ena lepših zbirk o lezbični ljubezni, slogovno pa zelo nejasni ali neobremenjeni, kakor se vzame. Preberi

Peto pesniško zbirko Nataše Velikonja Ostani berem kot večplastno zgodbo: o treh ženskah in njihovih bližnjih; kot izsek nedavne zgodovine, specifičnega časa ljubljanske lezbične scene; kot polaganje računov in obračun z odnosi – ljubezenskimi, prijateljskimi, političnimi, medrazrednimi in družbeno-spolnimi. Lezbične ljubezni, čeprav zelo jasno zamejene od strejt sveta, mi kot bralki ne pomenijo nekaj tujega, četudi »lezbijke prihajajo še iz večje mizerije«, »reagirajo surovo in nasilno« in »se jih da zlahka sfukat« (kot v pesmi formatiranje pove ena od govork).Preberi

O protestih, ki smo jim bili v zadnjih letih priča v Sloveniji, je bilo že veliko povedanega. Največ bržkone v medijih, nič manj na odrskih deskah in filmskih platnih, nanje pa nas opominja tudi sočasno leposlovje, h kateremu je svoj lonček z najnovejšim romanom pristavila tudi Vesna Lemaić. Toda če smo se že nekoliko prenajedli visokoletečih parol in ubesedovanja prenapihnjene tragike malega človeka, ki se je v njeni veličini ne bi sramoval niti kakšen Dickens, so Kokoška in ptiči prijetna osvežitev.Preberi

Zbor je bil v zgodnjem majskem večeru pri vodnjaku na Gornjem trgu, jubilejni deseti. Prvega je ob dvajsetletnici gejevskega in lezbičnega gibanja na Metelkovi organizirala pisateljica Suzana Tratnik, ki ves ta čas ostaja bdeč povezovalni člen slovenske LGBT pisunske zadruge. Ker se je že davnega leta 2004 vse začelo kot »Odprti mikrofon«, je, jasno, obveljalo, da je na oder vabljen vsakdo, ki je bil za to pripravljen preliti nekaj črnila, potapkati približno logično zaporedje tipkPreberi

Pravkar sem se vrnila s predvajanja dokumentarnega videofilma Razmerja (avtoric Marine Gržinić, Aine Šmid in Zvonke T. Simčič), ki se dobrih osemdeset minut temeljito posveča začetkom in razvoju lezbične scene, predvsem v Ljubljani, deloma pa tudi v Beogradu in Zagrebu. Film (in scena) pravzaprav bazirata na delu lezbične skupine Škuc LL (lezbične Lilit, nič pa ni narobe, če se kot prva asociacija zbudi zveza ljubljanske lezbijke), ki prav te dni praznuje svojo 25-letnico obstoja. Razmerja je hkrati uvodni event več kot teden dni trajajočega festivala Lezbična četrt.Preberi

»in bronski beat o svojem fantu in ti, ki me držiš za roko, meni pa se svet kotali, kotali. noči so se razpirale, vrata so me vodila v vse beznice sveta, v kraljevske dvorane, v zapore in spovednice. […] bogovi morajo biti mladi. le tako lahko verjamem. njihove roke še ne smejo biti zapacane s krvjo, njihov urin mora biti sladek, koža gladka.« (metelkova) V srednji šoli, ko smo še, ciniki, kot zadnji, začeli iskatiPreberi

Prejšnji ponedeljek je z udarnim glasbenim zaključkom nastopilo pet avtorjev različnih generacij, ki imajo s Škucem takšno ali drugačno povezavo, se reče, že nekakšno ali pa tudi sploh nobene. Kolikor je bilo namreč razumeti, je izbor sledil zamislim in povabilom voditeljice, mlajše pisateljice Vesne Lemaić, sicer tudi dejavne (lezbične) aktivistke in tako vsaj posredno povezane s Škucem ter njegovo družbeno-kritično vlogo. Dobro pripravljena voditeljica – ki odra ni zapustila niti med avtorskimi branji, s čimerPreberi