“Brez pisanja, ki je tudi nekakšno zavetje, sem zgolj vandrovec, vagabund, begunec iz Brexitanije!” pravi James Hopkin, v Berlinu živeči pisatelj iz Manchestra, ki je Ljubljano obiskal kot gost Unescove rezidence v Švicariji.

Moraš bit res car, da se ti pisanje ne priskuti, premišljujem, ko okoli mene izhajajo knjige in kolumne. Saj se še kar spravim na literarne dogodke, vsaj nekaj, vsaj da slišim, kako mimo mene šelesti tuja volja do pisanja, in včasih sem res navdušena, ampak … in tukaj mislim, da se lahko vsi pišoči znajdemo zdaj zdaj … zakaj, čemu, kaj je tista nuja, ki ti veleva vsakič znova sesti za računalnik in misliti, da imaš povedati kaj omembe vrednega?

Mogoče bo tale zapis tudi malce neobjektiven, napajan s fascinacijo nad mestom pod Piramido. Mesto sicer nima na novo tlakovanih ulic, vožnja po kolesarskih stezah zna biti vratolomna, pročelja starih in novih stavb pa še vedno kažejo bolj kot ne klavrno podobo. A mesto je, vsaj v zadnjem letu, odkar živim v njem in sem tudi uradno Mariborčan, zelo prepišno. Pa ne le dobesedno, ko v jutranjih in večernih urah močno pihlja po Grajskem trguPreberi