Po pesniški zbirki Otroštvo neba (Mladinska knjiga, 2011) se nam Franci Novak po treh letih predstavlja še kot prozaist. Kratke zgodbe, ki jih zaznamuje tenkočutno, estetizirano in zamišljeno pisanje, pa razkrivajo tudi prehod med literarnima vrstama, ki pa pri Novaku vendarle ostajata vsaka trdno na svojem bregu.Preberi

Franci Novak ostaja v kratkoprozni zbirki Podnebne spremembe zvest motivni pokrajini, ki jo je izrisal v svojem prvencu, pesniški zbirki Otroštvo neba. Naklonjene kritike na čelu z Veronikino nagrado pričajo o tem, da je avtor svoje delo v prvencu dobro opravil, da se je torej izrisana pokrajina prepričljivo spletla z Novakovo pesniško govorico. Vprašanje, ki se tiče pričujoče zbirke, se tako ponuja samo od sebe – ali mu je poleg motivno-tematskega sveta (in naslova zbirke, ki je enak naslovu ene od pesmi iz Otroštva neba) iz poezije uspelo v prozo prenesti tudi prepričljivost.Preberi

Letošnje Mimoglasje je sledilo lanskemu, ki je bilo prvo in se je dogajalo in zgodilo v kavarni Pilon. Drugo Mimoglasje se je preselilo v Daktari, ki je morda križanec med Pilonom in Gromko – ne preveč dnevnokavarniško svetel, ne preveč klubsko temen, dovolj prostoren in zelo intimen. Koledarsko se je torkovsko mimoglasniško dogajanje umestilo tako, kot bi nam želelo vsaj malček olajšati dolgo ostajanje zime – s pričetkom 5. februarja in zaključkom 5.Preberi