Sedim na lovski preži na obronkih Slovenskih goric in čakam Venero. Od vzhoda proti zahodu so nad Dravskim poljem razvrščeni Mars, Saturn in Jupiter (z lunami). Povežem točke po prostoru, ki jih zasedamo jaz na Zemlji in ti trije planeti nad južnim nebom. Zakaj skušam na novo odkriti stvari, ki so jih dojeli že pred petsto leti? Zakaj sem obseden z gledanjem v tisto smer neba, v katero potujemo s 30 km/s? Vsi ti miselni procesi požrejo precejšnjo količino glukoze, nevronske impulze pa zapirajo v povratno zanko, tako da ne moreš zaspati, ker operacijski sistem pred zaustavitvijo nenehno posodablja algoritme, s katerimi potem preračunava svoj trenutni položaj v osončju.

Agronomska postaja

46°30’53.8″N 15°43’21.5″E

»Vzemite, jejte, to je moje telo.« (Mt 26,26)

Spremenim se v matadorja, pograbim nož in španskega lazarja (Arion vulgaris), ki se plazi proti rukoli (Eruca sativa), prebodem na dvoje. Dva enakomerna dela prepolovljene temne sluzaste mišice se sunkovito skrčita, z nožem ju zagrebem v zemljo. Postala bosta hrana moji hrani. Preberi

Nomen est omen. Joan Ferrer je kovač spod Pirenejev, tam nekje na začetku 11. stoletja. Svoje ime in poklic (ferrer pomeni kovač) je podedoval po dolgi liniji prednikov (vse do »mračne germanske preteklosti«). Ampak bolj kot njegove prednike sta usodno določila prav njega. Joan začne na pragu svoje mladosti pri petnajstih kovati meč. Kuje in obdeluje ga celih sedem let. Srž meča je narejena iz železove rude meteoritskega izvora. Poleg tega »nebeškega kamna«, kot se je v tistih časih in krajih reklo tej zeloPreberi

Če si z bogovi niste najbolj na ti, vam bosta ob prebiranju Ameriških bogov zelo prav prišla kakšen leksikon ali enciklopedija. Niel Gaiman namreč svojega junaka Shadowa postavi v svet, ki ga poleg ljudi naseljujejo številni bogovi. V to skupino transcendentnih bitij ne sodijo le bogovi in boginje dobro poznanih panteonov, temveč tudi različna božanstva, mitološka in pravljična bitja, demoni, polbogovi, rojenci bogov, totemi in ostali prebivalci onostranskih in z onostranstvom povezanih svetov. Poleg teh pa so tu še moderna, nova božanstva, ki zastopajo lepotno kirurgijo,Preberi

Mladinski roman Varuh spominov (The Giver, izšel 1993) sodi v žanr literarne futuristike, natančneje utopije. Ogrodje zgodbe je tako dobro poznano in že večkrat preigrano. Nekje v nedoločljivi prihodnosti je človeštvo spoznalo svoje napake, jih ozavestilo (poznamo jih tudi danes, pa nam to ne pomaga kaj prida) in doseglo tisto stopnjo razsvetljenstva, o kateri je tako vneto sanjal Immanuel Kant: izhod iz nedoletnosti na podlagi razumske presoje. Tako se v romanu srečamo z »novim krasnimPreberi

Pesniška zbirka Janeza Ramoveša je bila med letošnjimi izbrankami Festivala Pranger. Na kritiški debati, ki ji je bila posvečena, se je med drugimi pojavila tudi tema zla. Zlo je v osrednjem delu zbirke (cikel Solo), pa tudi v samem naslovu, eno izmed močnejših občutij, ki se usedejo v bralko ali bralca.Preberi

Fantasma epohé – Poezija in/kot igra, kolosalno zastavljen projekt pesnika, filozofa in umetnostnega zgodovinarja Andreja Medveda, je zainteresirana slovenska javnost pričakala razmeroma medlo. V tisku so se sicer pojavljali napovedniki, ki so sicer v presežnikih, a obenem precej na hitro označili izid nove knjige, kar pa je odziv, precej nesorazmeren z ambicioznostjo projekta, za katerega je publika po novem bogatejša.Preberi