Kam nas je torej pripeljala informacijska avtocesta? Do sveta, v katerem vsi poslušamo isto glasbo, gledamo iste filme, beremo iste knjige, nosimo iste obleke in čevlje ter jemo isto hrano.

Zdi se, da gre pri krčenju prostora, namenjenega kritiki, v revijah, časopisih in televiziji, in hkratni rasti kritike na spletu, tako v pisni kot v avdiovizualni obliki, za mednarodni pojav. Kot vsaka sprememba v življenju in zgodovini se to po eni strani zdi kot izguba, zveni žalostno, in ko gre za samega kritika, to predstavlja osebno in finančno težavo.

Alma Karlin, Tove Jansson, Anna Freud – biografija je vedno ideološki žanr. Kaj bi bilo sploh potrebno, da bi človek z raziskovalno naravnanim umom pomislil na zelo realno opcijo ne le »duhovnega«, temveč tudi povsem fizičnega razmerja med ženskama, ki spita v isti postelji?

Na eni strani cel kup televizijskih oglasov namiguje na spolnost, na drugi FOX NEWS zabriše skorajda abstraktno Picassovo sliko ženskega akta. Na eni strani spletne reklame za erotično perilo, ki se prikazujejo ob časovnicah družabnih medijev, na drugi prepoved prikazovanja bradavic (ženskih, ne moških!) na Twitterju in Facebooku. Na eni strani moralistični pritiski in želja po zakonski ukinitvi že pridobljene reproduktivne svobode žensk, na drugi investiranje premoženja v distributerje erotičnih in pornografskih vsebin …