J. P. Martin in Quentin Blake: Stric
Gaja Kos
Stric je brezmejno bogat slon, ki je diplomiral na filozofski fakulteti. Dandanes precej neverjetna kombinacija, kajne, ampak neverjetnost, nenavadnost, nesmiselnost in čudežnost so Martinovi (1879) zaščitni znaki. Stric obožuje izdatne prigrizke in se ne more upreti ničemur, kar je mogoče metati okrog. Živi na Domačevem in je nekakšen tiran, ki pa z veseljem pogosto in bogato obdaruje svoje prijatelje in privržence. Sovražni tabor predstavljajo prebivalci Hude luknje, ki ga hočejo strmoglaviti, ampak roko na srce, enim in drugim bi bilo dolgčas, če se ne bi vsake toliko pošteno zravsali. Kadar Stric ni zaposlen s pridaniči, telebani, malopridneži in drhaljo, ki proti njemu kuje ogabne zarote, spoznava lastni dom, kajti glavna značilnost Domačevega je, da je še precej neraziskano. Martin, ki je s šestimi knjigami Stričevih dogodivščin obveljal za mladinskega klasika, si kot po tekočem traku izmišljuje tako vedno nove razsežnosti Domačevega, kot tudi vedno nove like, ki segajo od slona in drugih živali do ljudi, prikazni, škratov in želatinastega tipa Želiravsa. Med Martinovimi liki bomo recimo naleteli tudi na devetdesetletnega starčka Kimajočega dedka, ki mu je v največje veselje obiskovanje prvega razreda – če upoštevamo devetdeset let izkušenj, nas ne sme presenetiti, da zna šolske malice ukrasti na petindvajset načinov, da o izmikanju kap in naušnikov niti ne govorim. Za boljšo predstavo kdo je kdo poskrbijo prikupno “površne” črno-bele ilustracije Quentina Blaka. Martin se prav tako izkaže za mojstra v izmišljevanju bizarnih navad in dogodkov, ki bralca seveda zabavajo, predvsem pa se ob njih čudi, od kod avtorju ideje. Odgovor se menda skriva v sanjah! Besedilo, ki je primer odlične nonsensne mladinske literature, se prav uživaško bere v sočnem prevodu Milana Dekleve.
Pripiši svoje mnenje
Za objavo komentarja se morate prijaviti oz. najprej registrirati.