Zapuščanje morja

Ben Marcus (1967) je ameriški prozaist srednje generacije, eden pomembnejših oziroma bolj uveljavljenih glasov na področju eksperimentalne proze. Je poseben avtor, ki se upira enostavni kategorizaciji. Preizkuša različna jezikovna sredstva in zgodbene strukture, med avtorji, ki so nanj vplivali, pa navaja predvsem klasične moderniste, kot sta Virginia Woolf in Franz Kafka, ter postmoderniste, kot sta Donald Barthelme in Thomas Bernhard (če slednjemu lahko tako rečemo). V Marcusovih kratkih zgodbah večinoma ne gre za navadne ljudi, ki bi se jim dogajale nenavadne reči, ne za nenavadne ljudi, ki bi se jim dogajale navadne reči, pa tudi ne za nenavadne ljudi, ki bi se jim dogajale nenavadne reči, temveč za četrto možnost, le da se vse skupaj dogaja v nenavadnih svetovih, ki funkcionirajo na nenavadne načine in so temu ustrezno tudi pisani. Glavna avtorjeva preokupacija v pričujoči zbirki so jezik, govorica, komunikacija.