Naenkrat ugotovim, / da moram na dolgo pot / in da vizije spečega niso vedno sanje. / S trajnim zrenjem / se razvije predvsem / bronhomotorika sidra.

kopno se je raztrosilo / četam miline v gobce / ko slišim besedo podnebje / se primem za pištolo

Kot Ana Pepelnik zapiše in našteje v uvodni zahvali, so za to knjigo in pesmi v njej krivi pesnice in pesniki, ki so, ne da bi vedeli, spremenili njene poglede na svet, pa četudi – tako kot so spremenjeni njihovi verzi – le za mišjo dlako. Postavljeni v izpovedno obliko, z zamenjano ali izpuščeno besedo, pogosto sklopljeni iz oddaljenih mest ene same ali različnih pesmi avtorja, na katerega se nanašajo. Na prvi pogled to razrešimo iz naslova.Preberi

Takšna lakota, zverinski apetit se vendar
v aristokraciji ne spodobi. A tako je, če ti
v trenutkih po rojstvu odvežejo stopala,
hranila se sproti
v agoniji
mečejo čez konec noge. Bleda polt zamotana
v črvasto tkanino kronanega polža.
Dekolte sta dve breskvi, spečeni na večer.
Neki mizar, s kompetenco svile,
je iz posod za skuto izgrebel zamašek
za njene štrclje. Zobje od sreče mahajo
celo potlačeni hubi.
A tragedija vedno malica na vogalu.
Sveži gležnjiPreberi

Urška Kramberger je rojena leta 1993 v Mariboru. V letu 2016 je pri Javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (JSKD) izšel njen prvenec Orjaški gobec globusa. Leta 2019 je sodelovala pri rezidenčnem projektu Odisejevo zatočišče. Živi, ustvarja in dela v Ljubljani.Preberi