»Ako govorimo o propadu Evrope, mislimo na
propad razpadajočega kapitalizma, ki sicer še
skuša z vsemi sredstvi kraljevati po Evropi,
ki pa bo kakor vsaka krivica moral v teku let
propasti.«

Po nedavnem izidu Kosovelovih aforizmov in pesmi, zbranih v zbirki #Pravica, so nam pri založbi Sanje ponudili novo zbirko, tokrat pesnikove poezije in poezije v prozi, zbrane pod ponovno zelo aktualnim in v duha časa vpetim naslovom #Človek (Milijoni umirajo, a Evropa laže).Preberi

A spretnost pripovedovanja je obenem izvor laži
in nobena stvar ne uniči utvare bolj kot poezija. 

Denisa Diderota poznamo kot enega izmed osrednjih predstavnikov filozofije razsvetljenstva, kot d’Alembertovega sodelavca in soavtorja pri pisanju in urejanju Enciklopedije, kot vehementnega ter zato tudi večkrat preganjanega in cenzuriranega materialista, antiokazionalista in ateista.Preberi

»Nobena doba še ni bila tako velika po svojih
vprašanjih in tako bedna po svojih odgovorih,
kakor je naša.«

In nobenemu pesniku še ni uspelo bolje v pojem zaobseči današnjega duha časa, kakor je to pred približno devetdesetimi leti uspelo Srečku Kosovelu. Tako kot je Nietzsche na koncu 19. stoletja preko svojih tekstov pripovedoval zgodovino neke prihodnosti, tako je tudi Kosovel na začetku 20. stoletja na nekaj podobnega opozarjal preko svoje poezije. Tako eden kot drugiPreberi

Matej Budin (1985) je uni. dipl. filozof in je trenutno vpisan na doktorski študij filozofije. Študijski in teoretski interesi, ki jim sledi ter jih razvija, so vezani predvsem na sodobne teorije družbe, politike in nasploh na problematiko oblasti ter na povezave, aplikacije in doprinose teoretske psihoanalize k analizi družbeno-političnih procesov in pojavov. Poglavitna področja njegovega raziskovanja in teoretskega dela so socialna filozofija, filozofija zgodovine, strukturalizem, teoretska psihoanaliza, sodobne teorije oblasti in teorije ideologije, filozofija Michela Foucaulta, Friedricha Nietzscheja in Gillesa Deleuza. Sodeluje kot pisec robnih zapisov in kritik pri reviji Literatura in reviji Ekran.Preberi