Morda je preverjal okolico, da bova imela pri pogovoru mir. Pogovor.

Malce se je pomaknila stran od stene, ker so jo nekateri ljudje začeli sumničavo opazovati. Odločila se je, da zopet naredi obhod po tem prekletem labirintu prostorov. Vse ji je bilo neznano in panika ji je že lezla v grlo, ko se je ponovno spomnila, da nima druge izbire, kot da jo išče do jutra.

Vsi, prav vsi te bodo gledali! Kaj si le misliš? Iti takšna, razgaljena, vpadljiva? Ena rama ven, druga le za silo pokrita. Kaj, misliš, si bodo mislili? In krilo? Videti je, kot bi ga izmaknila kakšnemu kostumografu.

Počasi je pronicalo vate, kot v kraško jamo, kapljalo je v tvoje roke, se zasidralo v tvoje rastoče kosti, vsak ne iz otroštva, zmerljivke iz ust tistega, ki si ga imel najraje, skrito neutolažljivo hlipanje, potlačena solza, enkrat je privrelo v tvoje žile, v tvoje bicepse, se preselilo v končiče tvojih živcev, se zgostilo v tvojih utripajočih venah, deroča reka zavrnitev punc, ki si jih niti ogovoriti nisi upal, iz vseh priložnosti, ki jih nisi zmogel zgrabiti, jezen sam nase, kako si beden.

Lena Kregelj (1984) je pisateljica, diplomirana komunikologinja in doktorica znanosti na področju socialne psihologije. Poklicno deluje v raziskovanju samomorov na Univerzitetni psihiatrični kliniki v Ljubljani. Njena najljubša oblika literarnega ustvarjanja so kratke zgodbe, ki jih redno objavlja na svoji spletni strani, v letu 2024 pa bo pri založbi Beletrina izšel njen prvenec, zbirka kratke proze. Prejela je tudi nekaj literarnih nagrad: zgodba »Maska« je bila nagrajena na natečaju Javnega sklada republike Slovenije za kulturne dejavnostiPreberi