Naivneži vedno potegnejo krajši konec
tega sem se naučil ko sem gledal kako mačke skačejo čez ovire

sanje so orožje šibkih zato ko se preveč potimo
smo le odsev nejasnega bitja

poezija je blazno konkretna zadeva
vprašajte tiste ki jo morajo nositi
v končni fazi pa vprašajte mojo ženo
ko misli da je vse zaman in ima pravPreberi

Štirinajsta zbirka Braneta Mozetiča, ki nosi naslov Nedokončane skice neke revolucije, s svojo pojavnostjo vzbuja zanimiv občutek pretočne poezije, ki se premika med javnim in zasebnim in nikdar ne pristane ne na enem ne na drugem bregu. V štirinštiridesetih pesmih, brez naslova, ki bi jih lahko poimenovali – kakor to dela Andrej Zavrl na hrbtni strani knjige – pesmi v prozi, razumemo zgodbo, ki nima ne začetka ne konca, ampak je izsek iz dnevniške vsakdanjosti subjekta, ki se odloči, da se bo historično spopadel s kronologijo »poskusov revolucije«.Preberi

O poeziji imam nekoliko čuden kriterij. Če me v njej, ko jo berem, katerakoli stvar notranje premakne, zgane, povzroči vzgib, potem mi je zanimiva in je vredno o njej pisati. Ker pa imam táko formalno izobrazbo, da bi, če bi se nanašal samo na osebni okus, izpadel, kot da je bila krivično pridobljena, se včasih trudim, da o poeziji pišem tudi, ko me ne premakne. In sem takrat bolj objektiven, če se to sploh da. Toliko za apologijo, tudi za v prihodnje.Preberi

New York je že daleč in
Boston se počasi približuje
ves dan posedam tam kjer
se gnetejo filtri ki omogočajo
zavest

nekje gori ogenj
ampak ne tukaj
vse ceste izgledajo prazne
po njih se razlegajo bližine

nič ne znam
vse gre iz mene
in se nekam usede
koliko velja žerjavica ki sije nemirPreberi

David Bandelj je doma iz Gorice. Tiste, ki ni Nova. Je doktoriral iz literarnih ved, piše predvsem pesmi, literarne kritike, kakšen esej, se ukvarja z glasbo in s svojimi tremi otroki. Od tega živi. Predvsem od tega zadnjega.Preberi