V svoji knjigi se Pascual že vnaprej odpove zavezujoči kronologiji ter dokumentarni natančnosti in se namesto tega prepusti lastnemu toku misli. Njegovi eseji so polni bežnih vtisov, pomenljivih dogodkov in posrečenih metafor, ki nam pomagajo razumeti narod in deželo, v kateri živimo.

V knjigi Kako je Jaka Racman postal fašist lahko beremo točno o tem, kar piše v njenem podnaslovu: o stripih torej, tistih družbeno kritičnih in onih politično (ne)korektnih. Iztok Sitar se o njih razpiše prek zbranih člankov, ki smo jih v preteklih letih lahko brali v Delu, Literaturi in predvsem v Pogledih.

Roman Szczepana Twardocha je roman o vojni na Poljskem, pa tudi in predvsem o iskanju samega sebe.

Jerofejev, ki se je prostovoljno odpovedal visokemu položaju v skorumpirani družbi, stavi na iskrenost, ne pa tudi na obzirnost.

Elena Ferrante je dokaz, da avtor ne potrebuje velikih tem, da je lahko dober, nasprotno; zdi se, da se v njenih romanih ne zgodi nič posebej pretresljivega. Zapuščena ženska, ki se v Dnevih zavrženosti za zaprtimi vrati doma vdaja žalosti in mozoljasta deklica, ki se v pričujočem romanu cele dneve uči in goji zavist do svoje prijateljice, bi bila lahko za osnutka za katastrofo. Ferrante je oba uspelo spremeniti v uspešnico.Preberi

Harold peš prepotuje Anglijo, da bi obiskal na smrt bolno prijateljico, in ko premaguje brezmejna prostranstva, mimogrede najde še samega sebe. Pismo prijateljice v njem vzbudi slabo vest, roman o dolgem popotovanju pa je posledično tudi zgodba o iskanju samoodpuščanja in preseganju ustaljenih navad. Ob vseh žuljih na nogah in ljudeh, ki jih sreča na poti, rutine vajeni in od žene odtujeni Harold kar naprej podoživlja in razčiščuje svojo lastno življenjsko zgodbo; pot, ki jo prehodi, pa mu pomaga, da se notranje prerodi in pripravi na preizkušnje, kiPreberi

Najnovejši roman Gabriele Babnik je sestavljen iz treh na videz ločenih, v resnici pa precej tesno povezanih delov. Vsako posamezno poglavje bralca seznani z novo intimno zvezo ter opisuje ljubezenski odnos, ki od prve zaljubljenosti prek takšnih in drugačnih preizkušenj, dvomov in odtujenosti običajno preraste do tragičnega konca zveze. Kot je pisateljici že v navadi, pri tem ne ostaja omejena zgolj na domače kraje, niti ne na našim ušesom poznana imena, pač pa svojim junakom dovoljuje, da se prosto potepajo med Čadom, Francijo, Ameriko in Slovenijo. ImenaPreberi

»Ko sem na začetku knjige videla tvojo fotografijo,« se z začudenjem spominja Almina izbranka, »nisem verjela svojim očem. Drobno, krhko bitje, ki kar kliče po zaščiti!« Podoben občutek nejevere ob tolikšni neskladnosti med lastno predstavo o umetnici in njeno tokratno literarno upodobitvijo čutim tudi sama; težko si namreč predstavljam, kako bi bila Deklevova Alma, sicer notranje močna, a tako zelo umirjena in nežna, lahko še bolj drugačna od moje precej bolj divje predstave o avanturistki, ki smelo orje ledino morij, neraziskanih pustinj in barbarskih ljudstev. Preberi

Zeleni fotelj je, na kratko rečeno, zbirka trinajstih zgodb o trinajstih nesrečnih usodah. Fotelj se ob tem izkaže za precej priročno naslovno rešitev, saj nas avtorica ob svojih zgodbah postavlja, lahko bi rekli, ob fotelj, na katerem sedijo naši trpeči pacienti, ki jim življenjska usoda očitno ni prizanesla. Tak prvi vtis nekakšnega psihološkega trilerja pa v nadaljevanju še poglobijo s freudovskim patosom prežete zgodbe, v katerih situacije ali predmeti nemalokrat aludirajo na spolnost.Preberi

»Vse je v redu,« si dopovedujejo liki v tokratni kratkoprozni zbirki Tine Mlakar Grandošek, a kaj, ko je še kuhinjski mizi jasno, da ni in da medosebni odnosi še zdaleč ne funkcionirajo ravno tako, kot bi morali. Da to vodi do na najrazličnejše načine nesrečnih družin, ki so neizčrpen vir umetniškega navdiha, pa tako vemo že vsaj od Ane Karenine naprej. Preberi