Nepremičninske zvijače

Pozno zvečer zamesi kruh, ki se sam premesi. Zjutraj ga bo samo prevrnila v segret pekač in dala v pečico. Ponavadi uspe. Upa tudi, da sta otroka zaspala.

Crknjena je, zadnje čase jo muči nespečnost. Ko je popoldne pripeljala dvojčici iz vrtca, je skoraj v stoje zakinkala. Dve leti in pol sta stari in hoteli sta se igrati na vzpetini blokovskega zaklonišča. Valjali sta se po travi in marjeticah, njo pa je skrbelo, da ne bi dobili klopa.

– Jaz sem zelena žabica. Zelena kobilica sem.

– Poglej, poglej, poglej, poglej! Črna pikca, ki se premika.

Na srečo je bila samo mušica. Ko so prišle v stanovanje, ju je takoj pregledala in stuširala.

– Ne laske, neee.

– Mamiiiiii …

Komaj ju je obdržala v kadi, plezali sta na vse strani in si nista hoteli zmočiti las. Na hitro ju je sfrotirala in preoblekla v pižamo, da ne bi staknili kakega prehlada. 

V kopalnici je zdaj kaos, ki se ga bo lotila še pred spanjem. Ker ni okna, se kondenz nabira na ploščicah in ogledalu. Omet na stropu je pred kratkim obnovila, plesen po kotih še nekaj časa ne bo vidna. Medtem ko drgne fuge z razredčeno varekino, zazvoni telefon. Kliče jo sestra, zanima jo, kako je s ta malima.

Pokuka v spalnico. Ležita v prenosni otroški posteljici, ki jima je že premajhna. Skrčeni sta, ampak mirno dihata in na trenutke luškano zacmokata, vsaka v svojem ritmu. Verjetno sta se utrudili po kopanju in večerji s prepovedano nutelo.

Zavali se na kavč v dnevni sobi in odpre notesnik. Jutri ima dopust. Že zjutraj pride pogledat stanovanje starejši par. Z žensko sta se pogovarjali po telefonu in spet je morala poslušati predavanja o nizkem stropu, vlagi in poplavah. Kot da sama tega ne bi vedela in kot da koga sili, naj pride na ogled. Čeprav bi najraje res koga prisilila, da kupi to luknjo. Do konca je obupana, prodaja jo ubija. Poleg tega ji zavre že samo, če kdo reče njenemu stanovanju luknja. Lepe trenutke je preživela tu, sama, in zato ga lahko edino ona tako imenuje. 

– Čajči, čajči bi!

Ena malčica se je zbudila. Hitro ji nalije čaj v lonček z ustnikom, in ko pride v spalnico, obe sedita v postelji. Zavesa je odgrnjena.

– Ful mam rada mleko. Rada mam kromper, pa juho, pa maso …

– Jaz bom pa z veselem mal olive.

– Kje je ati?

Ne more verjeti, da sta obe budni kakor sredi dneva. Mogoče se je preglasno pogovarjala po telefonu. Da jima piti in ju za vsak slučaj previje, ponoči imata še plenice. Upirata se, ampak ju umiri in poleže nazaj v posteljo. Vsaki stisne v roke zajca, dva identična plišasta zajčka, ki ju imata za ninico. Tudi sama bi morala čim prej zaspati ali vsaj počiti. Ampak misli hitijo. Zjutraj je dogovorjena s sodelavcem Jožetom, da pride na malico. Je edini v firmi, s katerim se dobro zastopita. S partnerjem živita v prekrasni mansardi s pogledom na mesto, zato jo tudi razume, zakaj hoče na vsak način iz te kleti.

Tudi ona si želi imeti koga. Tako kot on, tako kot sestra, tako kot vsi. Ampak Jože tega verjetno ne ve. Je pa pristal, pravzaprav po njegovi ideji, da se bo jutri delal njenega moža in našteval prednosti kletnih stanovanj: več prostora, več zasebnosti, malo stopnic, nizka cena. Tudi oglas ji je pomagal sestaviti, kratek in jedrnat, s še več plusi: prijazni sosedje, bližina vrtca, možnost parkiranja in lepa fotografija kuhinje s pogrnjeno mizo. Prav tak pogrinjek bo naredila, preden pridejo kupci. Ob zadnji besedi se cinično nasmehne. Poleg napovedanega para je v istem dnevu agentka, ki jo je tudi najela za pomoč, najavila še dve družini in tipa, ki bi imel tukaj pisarno. Težaven dan jo čaka. 

Mesi kruh. Vedno več ga je, kar raste in se napihuje pod njenimi rokami. Mehko, lepljivo testo leze iz posode in kipi, kipi na vse strani. Čez mizo, po stenah, čez njo. Sega ji do prsi, zaliva grlo in polni ušesa. Kako se bo izvlekla iz vsega tega? Kako naj vse stlači v pekač? Mogoče lahko polovico testa zamrzne. Ampak to ni dobro, lahko se prehladi …

– Lačna, lačna, lačna!

Zbudi se na kavču, zunaj se dani. Ne ve, kdaj je zaspala v dnevni sobi. Hitro segreje mleko in prižge pečico. Strese vzhajano testo v model in ga da peč. Tako se bo njeno stanovanje spremenilo v dišečo oazo. Za ta trik ji je povedala agentka, spomni pa se, da se tega poslužujejo tudi v njeni banki, kjer že mesece čaka na odobritev kredita. Vedno je mislila, da je v bližini pekarna in da zato tako lepo diši, ko stoji v vrsti. 

Dvojčici sta že v kuhinji, očitno znata preplezati kinderpet. Pri vratih zazvoni.

– Mamiiii!

Jože je točen. Punčki se ga sprva bojita, potem pa se neverjetno dobro ujamejo. Sodelavec je rojen za otroke. Sama ima ravno toliko časa, da se uredi. Še dobro, da starejši par zamuja, medtem ko ji uspeva iz pečice spraviti lepo zapečen hlebec. Ko na vroč kruh mažejo maslo in marmelado in vse skupaj zalivajo s kavo in kakavom, z zamudo prideta gospa in gospod. Takoj za njima stoji agentka z najavljenimi strankami. Ni vedela, da bodo prišli vsi hkrati. V kletnem stanovanju, ki ga je posrednica, ne ve se, kdaj, prekrstila v polkletno, je cela zmešnjava. Z Jožetom odgovarjata na vprašanja in negativne pripombe obračata na hec. Kopalnice ne izpostavljata, in zdi se, da vse teče kot namazano. To očitno zabava tudi punčki, ki vsem prisotnim nakladata bogvekaj. Na hitro sestavljena družina bo danes prodala polkletno stanovanje. Tudi to ji je povedala posrednica, ki je polna zvijač: stanovanja najbolje prodajajo pari z otrokom, še bolje z dvema. Ljudje verjamejo tradiciji, čeprav je preživeta. 

Zadnja v vrsti sta sestra in svak. 

– Mamiiii! Atiiii! Kje sta bla?

Objemajo se, kot da se niso videli štirinajst dni.

– Ati, a se lahko dva fanta poročita?

– Mal me buba trebušček.

– Tele pikice me hudo srbijo.

Spomni se, da je pozabila, da sta dvojčici alergični na mleko. Medtem ko sestra izpod čela strelja z očmi, pride njen mož na dan z idejo, ali bi lahko še kdaj prevzela otroka. Zdaj, ko vidi, da to ni nič takega, morda za malo dlje. Za podaljšan vikend. Najbolj od vseh se s tem strinja Jože, ki meni, da je skrajni čas, da se tudi starši malo spočijejo.

Napolni skodelice z vloženimi gobicami, koščki sira in olivnim oljem. Popeče toast, ker je zmanjkalo kruha. V hladilniku ima še nekaj pršuta, tudi tega postreže, in ker je že čas za kosilo, natoči še vino. Ne ve, kako se bo Jože izgovoril v službi, vendar ji zatrjuje, da je prijavil delo na terenu.

Res ima dober občutek glede prodaje, pa tudi kredita. Z rdečimi lici nazdravi celemu omizju. 

Če bo treba, bo naslednjič spekla potico.