14. marca 2020

❤ ❤ ❤

Etgar Keret

Koronavirus tipa COVID-20 je vse ujel nepripravljene. To je bil prvi bio-internetni virus. Simptomi so bili med drugim visoka vročina, suh kašelj in nenadzorovano pošiljanje rdečih srčkov po WhatsAppu. Prenašal se je z emodžiji in slino. Deset dni po tem, ko je bil potrjen prvi primer, je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) prepovedala emodžije v esemesih in e-pošti. Odzivi na prepoved so bili različni. Papež Janez Pavel III. je na tedenski maši razglasil, da je bila odločitev težka, a neizogibna, medtem ko se je Donald Trump, ki je bil na začetku prejšnjega tedna že tretjič izvoljen, na to kontroverzno uredbo odzval v tvitu z emodžijem nasmejanega drekca. Takrat se še ni vedelo, da se virus lahko širi tudi s tviti.

Prevod: Ana Pepelnik

O avtorju. Izraelski pisatelj Etgar Keret (1967), ki je bil s svojo kratkoprozno knjigo Še zadnja zgodba in konec (Literarno-umetniško društvo Literatura, 2014) pri nas odlično sprejet, se vrača z novo zbirko kratkih zgodb. Tematsko popolnoma raznolika knjiga, v kateri se znajdejo kloni, angeli, vesoljci in vsi ter vse vmes, kar poka … →

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki

  • Pasja sreča

    Nataša Skušek

    (Proza,  10 min)

    Danes je pust in potrebujem en dober kostum. Že nekaj dni premišljujem, kaj bi bil, zdaj sem se pa odločil, da bom mušnica. Uporabil bom to, kar imam doma, da mi ni treba še po trgovinah letati, zdaj res ne veš več, kje imajo kaj.

  • Ali inceli sanjajo more pravih moških?

    Sergej Harlamov

    (Proza,  5 min)

    Nasmeh diskretno naličenih ustnic se skrči v črto in roka z rdeče nalakiranimi nohti seže po vrvici, s pomočjo katere izpod stropa razgrne projekcijsko platno – čebljanje, ki je še malo prej zapolnjevalo predavalnico, se zlagoma umiri in potihne.

  • Tržaška pravljica

    Mojca Petaros

    (Proza,  11 min)

    V Trstu predvsem v zimskem času nastopi nekaj, čemur pravimo burjini dnevi. Od nekod se prikrade značilna burja in prevetri mesto. Ga »spuca«, kot bi temu rekli po domače. Tako silovito piha, da je v burjinih dneh hoja po najbolj izpostavljenih krajih nevarna, saj te lahko dobesedno odpihne. Po mestu se nenadzorovano sprehajajo zabojniki za smeti in še marsikaj, kar ostri nevidni gospodični ne zmore kljubovati.

Izdelava: Pika vejica