14. marca 2020

❤ ❤ ❤

Etgar Keret

Koronavirus tipa COVID-20 je vse ujel nepripravljene. To je bil prvi bio-internetni virus. Simptomi so bili med drugim visoka vročina, suh kašelj in nenadzorovano pošiljanje rdečih srčkov po WhatsAppu. Prenašal se je z emodžiji in slino. Deset dni po tem, ko je bil potrjen prvi primer, je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) prepovedala emodžije v esemesih in e-pošti. Odzivi na prepoved so bili različni. Papež Janez Pavel III. je na tedenski maši razglasil, da je bila odločitev težka, a neizogibna, medtem ko se je Donald Trump, ki je bil na začetku prejšnjega tedna že tretjič izvoljen, na to kontroverzno uredbo odzval v tvitu z emodžijem nasmejanega drekca. Takrat se še ni vedelo, da se virus lahko širi tudi s tviti.

Prevod: Ana Pepelnik

O avtorju. Izraelski pisatelj Etgar Keret (1967), ki je bil s svojo kratkoprozno knjigo Še zadnja zgodba in konec (Literarno-umetniško društvo Literatura, 2014) pri nas odlično sprejet, se vrača z novo zbirko kratkih zgodb. Tematsko popolnoma raznolika knjiga, v kateri se znajdejo kloni, angeli, vesoljci in vsi ter vse vmes, kar poka … →

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki

  • Dionizovi prašički

    Mirana Likar Bajželj

    (Proza,  22 min)

    Maarit je s Finske. Pred njo nisem poznala nikogar od tam. Na študiju smo zbrani z vseh vetrov. Mednarodno pravo pač. Za razliko od večine kolegov Maarit ve, kje je Slovenija, in je nikoli, ampak res nikoli, ne zamenjuje z Slovaško, kar je za bodočo strokovnjakinjo, specializirano za mednarodno pravo, sicer pričakovano, a ne samo po sebi razumljivo.

  • Stvarnost ni dosegljiva s stavkom

    Rok Bavčar

    (Poezija,  13 min)

    Dišalo je po kislih mandarinah s peškami in postani nirvani. Ničesar na ni treba razvozlati. S palcem in kazalcem si je iz roba očesa odstranil velik krmiželj. Pogledal ga je in odvrgel. Gmota, ki je bila pred kratkim del njega, se je odbila od stopnice in obležala.

  • Postoj, trenutek

    Maja Drolec

    (Esej, kolumna,  7 min)

    Zgodnje poletno jutro. Sonce s svojimi toplimi žarki oblizuje še speče vasice  hrvaškega Zagorja. Potujemo na sončni Pag, kjer nas čaka prijetna vasica Šimuni in družina Fabijanić. Tako se pišejo vsi domačini v vasi, in vedno smo lepo sprejeti, že dvajset let.

Izdelava: Pika vejica