4. marca 2022

Zrak po pisavi

Lukas Debeljak

Ključne besede:

poezija

***

ko mislimo že,
da naše ustnice mirujejo —
nek končan gib —
zrak že neka predpisava
zrak pisava
zrak po pisavi —
neka nekončana tehnika —
ko mislimo že,
da smo jih opisali. —

***

tu,
oči so se mi zgodile,
glej, tu.

tu se mi je zgodila pokrajina
skoz katere jo je drug
gledal dokler niso

tu bile oči drugega
skoz katere sem videl pokrajino,
med njimi in njo,

tu,
glej,
gledaš,
se gledava.

***

samo še to noč
bodo te roke obstale.
že cel čas
te roke še samo to noč obstajajo.

nič ne štejejo: so štete.

***

svet nam
leže na oči
kot katastrofa
ki zna biti
samo videna.

O avtorju. Lukas Debeljak, rojen 1999 v Ljubljani. Po dokončanem študiju filozofije v Kaliforniji obiskuje program Etična in Politična Misel na Bard College v Berlinu. Svojo poezijo objavlja v Sloveniji (Idiot, Dialogi, Literatura, Zamenjave) in tujini (Slavicum Press, Enklava, Microfest). Njegova poezija je bila prevedena v srbščino, češčino, španščino, in druge jezike. … →

Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Za objavo komentarja se morate prijaviti oz. najprej registrirati.

Sorodni prispevki

Koprnenje in preteklost

Luka Višnikar

(Poezija, 1 min)

Kar se prikriva v / tuzemskem izgnanstvu, / se ne da videti s prostim očesom, / niti s sklonjeno držo.
gimme shelter

Veronika Šoster

(Poezija, < 1 min)

nobenega objema / nobenega zavetja
*

Lara Gobec

(Branje, < 1 min)

Ljubica jezika sem in to sem povedala že / ničkolikokrat.

Zrak po pisavi

Lukas Debeljak

Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki

Kdor bere, je udeležen!