Zrak po pisavi

Lukas Debeljak

***

ko mislimo že,
da naše ustnice mirujejo —
nek končan gib —
zrak že neka predpisava
zrak pisava
zrak po pisavi —
neka nekončana tehnika —
ko mislimo že,
da smo jih opisali. —

 

 

 

***

tu,
oči so se mi zgodile,
glej, tu.

tu se mi je zgodila pokrajina
skoz katere jo je drug
gledal dokler niso

tu bile oči drugega
skoz katere sem videl pokrajino,
med njimi in njo,

tu,
glej,
gledaš,
se gledava.

 

 

 

***

samo še to noč
bodo te roke obstale.
že cel čas
te roke še samo to noč obstajajo.

nič ne štejejo: so štete.

 

 

 

***

svet nam
leže na oči
kot katastrofa
ki zna biti
samo videna.

O avtorju. Lukas Debeljak, rojen 1999 v Ljubljani. Po dokončanem študiju filozofije v Kaliforniji obiskuje program Etična in Politična Misel na Bard College v Berlinu. Svojo poezijo objavlja v Sloveniji (Idiot, Dialogi, Literatura, Zamenjave) in tujini (Slavicum Press, Enklava, Microfest). Njegova poezija je bila prevedena v srbščino, češčino, španščino, in druge jezike. … →

Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Po Jernejevem vzoru

    Karlo Hmeljak

    Vprašam se: / »kaj delaš v kuti?« / In mislim kajuti, / ki jo voda nosi. // Ki jo vidim na njivi / med Bečem in Brnom.

  • 2 pes & mi

    Anja Silovšek

    Dinozavri   Dinozavri so umrli spomladi tako kot tudi mi krepamo od sonca. V glavnem mestu srkam Whiskey in bulim v baročno krhkost boja. Na … →

  • V Odeso (za Richarda)

    Jennifer Clement

    Če bi lahko napisala vodo, bi plaval / ali pil, ko bi napisala morje, ocean, / bi popil poln kozarec.

Izdelava: Pika vejica